Na prvi misijonski postaji v kitajskem Kunmingu deluje šestnajst let. Na noge postavi Šolo modrosti in zgradi dijaški dom. Skupaj z dijaki tolče revščino, pogosto na krožniku ni drugega kot zeljna juha s šolskega vrta. Ko se na oblast zavihti Mao Cetung in izženejo večino misijonarjev, kot v filmu Ujemi me, če moreš iz žepa potegne novega aduta; potrebujejo ga kot učitelja ruščine na državni šoli. Leto dni pozneje vseeno mora zapustiti Kitajsko in zdi se, da se vse njegovo delo sesuje v prah, spet je na začetku. V Macau si najprej opomore, potem pa deluje kot učitelj francoščine in spovednik, za silo se nauči tudi portugalščine. Želi si, da na prihodnji misijonski postojanki ne bi imel opravka s komunisti, a ta molitev je uslišana le za kratek čas. V Severnem Vietnamu pre-
vzame vodenje sirotišnice s 500 otroki. Že dve leti za tem mora bežati, zato skupaj s sirotami na 25 francoskih letalih odleti v Južni Vietnam. Nerad mora v Hongkong, a se podredi. Naslednji dve let...