Kot je v Műnchnu dejala von der Leynova, »se soočamo z očitnim ruskim poskusom ponovnega pisanja pravil mednarodnega reda, a vseeno upamo, da bo prevladal mir in da nas bo tja pripeljala diplomacija.«

Največje kopičenje vojaških enot po koncu hladne vojne

V primeru vojaške agresije je predsednica Evropske komisije obljubila močan paket gospodarskih sankcij, poroča STA in opozorila, da »svet nejeverno opazuje, kako se soočamo z največjim kopičenjem vojaških enot na evropskih tleh od najtemnejših dni hladne vojne. To kopičenje pa bi lahko v prihajajočih dneh preoblikovalo celotno mednarodno ureditev.«

EU pripravljena na ustavitev dobave plina

Ob tem je dodala, da je EU zdaj popolnoma pripravljena na morebitno ustavitev dobave dobave plina s strani Rusije in izrazila obtožbe proti ruskemu energetskemu podjetju Gazprom, ki naj bi v zadnjih šestih mesecih dobavljal plin v Evropo v najmanjšem možnem obsegu v skladu s pogodbami. Zato »diverzificiramo dobavitelje in vire, da bo EU bolj energetsko neodvisna,« je izpostavila.

Zelenski: Želimo jasen okvir za vstop v Nato

Na konferenci sodeluje tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ocenil, da je svet Ukrajino pustil na cedilu, medtem ko se njegova država sooča z morebitnim ruskim napadom. Zaradi vse večjega strahu pred ruskim napadom je dejal, da si Ukrajina želi jasen časovni okvir za vstop v Nato.

Vojaške vaje strateških sil

Rusija je medtem danes zagnala vojaške vaje strateških sil, v okviru katerih so izstrelili tudi balistične in vodene rakete, so poročanju tujih agencij sporočili iz Kremlja. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo v vajah sodelujejo vse veje ruskih oboroženih sil, od letalskih do mornarice s podmornico z jedrskim orožjem. Ruski predsednik Putin vztraja, da so vojaške vaje »izključno obrambne narave in nikogar ne ogrožajo.«

Poziv k splošni mobilizaciji

Voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine pa sta prav tako danes pozvala k splošni mobilizaciji. Na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine prihaja do kršitev prekinitve ognja, v obstreljevanju pa naj bi umrl najmanj en ukrajinski vojak. »Pozivam vse moške republike, ki so sposobni nositi orožje v rokah, da se postavijo za svoje družine, otroke, žene in matere,« je na zapisal vodja separatistov v Donecku Denis Pušilin.

Pozivi k umiku iz Ukrajine

Več držav v luči zaostrovanja razmer zaradi ukrajinske krize svoje državljane poziva, da čim prej zapustijo Ukrajino. To je storila Nemčija, temu pa sta se kmalu še Francija in Avstrija. Tudi v zvezi Nato medtem iz Kijeva umikajo svoje predstavnike. Nemška letalska družba Lufthansa pa bo ukinila povezave s Kijevom in Odeso, poročajo tuje agencije.

Pahor: Dialog in mirna rešitev

Ob robu Münchenske konference je slovenski predsednik Borut Pahor v izjavi za slovenske medije na dogajanje med Ukrajino in Rusijo pozval k dialogu in iskanju mirnih rešitev. »Mislim, da moramo vse svoje znanje, moč in politično voljo usmeriti v dialog in v mirno rešitev te krize.« Ob tem je predsednik Pahor ocenil, da bi po njegovem mnenju Rusija za vojaški poseg v Ukrajini plačala visoko ceno, tako politično kot gospodarsko in moralno. Ob tem je dodal, da v tej negotovosti »vzdrževanje miru visoko stane tudi Zahod«. Ponovil je, da »želi verjeti visokim predstavnikom Rusije, da nimajo namena napasti Ukrajine«, tudi zato, ker je njihova kredibilnost načeta zaradi zavajanja v letu 2014 in si jo morajo sedaj povrniti z dejanji.