Trst je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pravi romarski kraj za nakupovanja željne množice iz vse Jugoslavije. Na ljubljanski železniški postaji je skupine vračajočih obdajalo na desetine plastičnih vrečk, v katerih so se skrivale kavbojke, kava in najrazličnejša krama. Moški so med čakanjem na vlak puhali oblačke tobačnega dima, ženske pa so si vsem na očeh popravljale krila, ki so jih kar drugo čez drugo navlekle nase.

Kdo ve, ali so ti ljudje pozneje, ko je nakupovalna mrzlica minila, še kdaj obiskali Trst. Verjetno ne, čeprav v mestu in okolici ne manjka zanimivosti. Poleg mestnega središča si velja ogledati še gradova Miramar in Devin, Briškovsko jamo in Repentabor, če omenimo le nekatere. Ljubitelji narave pa se lahko sprehodijo po številnih izletniških poteh, s katerimi je prepredena Tržaška pokrajina.

Le deset kilometrov severno od Trsta se na italijanski strani meje gnete množica zaobljenih gozd­natih gričev. Najvišji med njimi je 546 metrov visoki Volnik, ki ga Italijani imenujejo Monte Lanaro. Najbolj obiskana pot nanj pelje iz Zagradca, kjer je večje parkirišče z informativno tablo. Mi pa bomo izlet začeli v Zgoniku, kjer je sedež istoimenske občine z nekaj več kot dva tisoč prebivalcev.

Zgonik, ki zaradi številnih slovenskih napisov in slovenske govorice deluje zelo domače, je dobil ime po cerkvenem zvoniku. Ta je viden že od daleč in stoji ločeno od cerkve, ki je bila zgrajena v 15. stoletju kot naslednica svetišča iz zgodnjega srednjega veka. Gručasto naselje obdajajo vinogradi, travniki in njive, nekoč pa je bila pomembna tudi živinoreja. Po podatkih Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji je bilo v Zgoniku in dveh sosednjih krajih v začetku prejšnjega stoletja kar 609 glav goveda.



Pri župnijski cerkvi sv. Mihaela stoji vinoteka, nekaj korakov stran od nje pa kapelica s podobo svetogorske Marije. Rdeče-bele planinske oznake (prvo opazimo na bližnji hiši) nas od nje popeljejo na zgornji konec naselja. Tam zavijemo na pot številka 40, ki se mimo hiš potegne navkreber med drevje. Vzpon je blag, pot široka. Drevesa ob njej se počasi zgoščajo, na kamniti ogradi nas spremljajo planinske oznake.

Ko se vzpnemo na rob, se pred nami pokažejo kakega pol metra visoki, valovom podobni snežni zameti, ki jih je okrog druge adventne nedelje nanosila burja. Zdaj od njih seveda ni ostalo ničesar – razen spomina, ujetega v fotografije. Pot, ob kateri prevladujejo hrasti, se potegne med zaobljene griče, ki so si podobni kot jajce jajcu. Pri tabli, ki opozarja na bližino meje, zavijemo desno navkreber. Na naslednjem razpotju zapustimo pot številka 40 (ta se obrne nazaj proti dolini in spusti v vas Repnič) ter nadaljujemo po poti številka 3 mimo Ostrega vrha na severno stran Volnika. Tam po malce daljšem vzponu prestopimo na pot številka 5, ki nas v nekaj minutah pripelje na razpotegnjen vrh.

Z nizkega razglednega stolpa, na katerega so pritrjeni opisi ujed, nam pogled odplava čez kraške vasi do Trstelja, Svete Gore, Triglava in Trnovskega gozda. Na severovzhodu vidimo Nanos, na jugovzhodu Vremščico, Slavnik in Snežnik, na jugozahodu se svetlika morje, po katerem počasi drsijo tovorne ladje. Vmes pa je nešteto zanimivih podrobnosti, med katerimi bi se lahko sprehajali ves dan.

V dolino se bomo vrnili po široki in precej bolj obljudeni poti številka 5, ki se z vrha spušča proti jugu. V zgornjem delu sta na njej dve označeni razpotji: s prvega lahko krenemo proti poti številka 3, z drugega pa v Repen. Nekaj pozneje se pot številka 5 pri lesenem plotu razcepi Levi krak pelje v Zagradec, desni pa se pridruži poti številka 40 in spusti v naselje Repnič, od koder se po cesti vrnemo v četrt ure oddaljeni Zgonik.




Volnik (546 m)

Izhodišče: Zgonik (severno od Trsta).
Dostop: Z razcepa Gabrk nadaljujemo vožnjo mimo Sežane v Italijo, kjer zavijemo proti Vidmu in Benetkam. Avtocesto zapustimo na izvozu Zgonik (Sgonico), od koder skozi Gabrovec prispemo na izhodišče. Če imate rajši vožnjo po stranskih cestah, se lahko v Zgonik pripeljete skozi Opčine in Col.
Višinska razlika: 260 m.
Dolžina vzpona: 1.30 ure.
Kratek opis poti: Iz Zgonika krenemo po poti številka 40 proti Ostremu vrhu, kjer prestopimo na pot številka 3. Ta se potegne na severno stran Volnika, od koder se po poti številka 5 vzpnemo na vrh. To pot, ki se na drugi strani spušča proti jugu, lahko uporabimo za spust v dolino. Če na razpotju pri lesenem plotu zavijemo v desno, prispemo v vas Repnič, od koder se po cesti vrnemo v Zgonik. Pot je dobro označena. Zaradi številnih razpotij in goste mreže poti je treba paziti na njihove številke, ki nas zanesljivo peljejo v pravo smer.
Zemljevid: Primorska (Obala, Kras in Tržaška pokrajina), 1 : 40.000.
Več informacij o občini Zgonik: www.comune.sgonico.ts.it