Nekateri bodo v teh dneh po »službeni dolžnosti« šli v cerkev in/ali brskali po spletu, da bodo našli kakšnega župnika, ki bo skoraj neposredno dejal svojim faranom, koga naj volijo. Tako bodo ujeli »uradnega predstavnika Cerkve«, ki se vtika v volitve. Tako pač je! 

Sam mislim na tiste, ki v cerkev hodijo dokaj redno ali pa jim je sicer krščanski nauk blizu. Slednji oboji so kristjani. In vedo, da se mora Cerkev izrekati tudi o(b) aktualnih dogodkih v družbi, kar volitve nedvomno so, in vse presojati v luči evangelija in družbenega nauka Cerkve.

Sveti oče Frančišek je dejal, da je kristjanovo delo v politiki, če ga opravlja v krščanskem duhu, eden najlepših izrazov ljubezni do bližnjega.

Kristjan v družbi, v kateri živi, ni le opazovalec ali zgolj analitik, niti ni le človek, ki bi lahko le zasebno (privatno) razpravljal o družbi in se distanciral od nje. Temeljni apostolat kristjana je ljubezen, ljubezen do Boga, bližnjega in sebe. Kristjan je usidran v božjem in zemeljskem. 

Ljubimo v tem, konkretnem svetu. Tu nam je dana priložnost, da naša ljubezen dobi obraz in izraz večne in konkretne Ljubezni. Ne čudi nas torej, da je sveti oče Frančišek dejal, da je – človek skoraj ne bi verjel – kristjanovo delo v politiki, če ga opravlja v krščanskem duhu, eden najlepših izrazov ljubezni do bližnjega. 

Koliko bolj udeležba na volitvah, ki je izraz odgovornosti za družbo, torej bližnje, s katerimi živim (družino, državo in ne nazadnje Cerkev, katere del sem).

»Za svobodo ste rojeni, bratje,« pravi apostol. Za duhovno svobodo, pa tudi zunanjo, družbeno, dodajam. Če ima kdo pogoje in je v tej družbi poklican, da nanjo gleda s kritično distanco in se zato odgovorno odloča, je to kristjan. 

In ne recimo: nisem vedel, nimam časa, saj ne bo nič drugače, kaj pa je en glas.

V demokraciji se lahko dokaj svobodno izbira, v ljudskih demokracijah pa je svoboda farsa. Svoboda in ljubezen do bližnjega nas nagibata, da smo kot kristjani aktivni in odgovorni državljani, da spodbujamo, podpiramo in na volitvah izbiramo vse, kar družbo dela bolj človeško, bolj demokratično, in tiste, ki to podpirajo in se za take izkažejo. 

Svoboda in odgovornost nas nagibata k izbiri za dobro in za dobre ter k zavrnitvi slabega in slabih. Krščanstvo zato nasprotuje totalitarizmom posameznikov in ideologij in podpira demokracijo.

Smemo poleg omenjenih poudarkov zapisati še kakšne, ki naj jih kristjani upoštevamo pri volitvah? Smemo, to je celo dolžnost!

»Po njih delih jih boste spoznali.« To načelo velja povsod, tudi pri izbiri na volitvah. 

Izbiram ljudi (in stranke), ki podpirajo življenje, ker to je temelj vsega, in podpirajo pogoje za družino, kjer mati in oče lahko vzgajata otroke v skladu s svojim prepričanjem in vero ter lahko izbirata način izobraževanja svojih otrok; izbiram tiste, ki ne perejo denarja, ampak omogočajo pošteno plačilo za pošteno delo; izbiram tiste, ki želijo vključevati kogarkoli pri delu za dobro in v principu ne izključujejo; izbiram tiste, ki ne sprevračajo resnice in ustvarjajo razdora, ampak resnico iščejo in delajo za mir; izbiram tiste, ki zagovarjajo demokracijo, pravico do zasebne lastnine in pogoje za ustvarjalnost posameznika in skupin; izbiram tiste, ki ne napadajo Cerkve samo zato, ker za svoj obstoj potrebujejo sovražnika, ampak spodbujajo in omogočajo vse, ki delajo za dobrobit družbe; izbiram tiste, ki ne vidijo samo sebe in petka, ampak tudi vse druge ljudi, tiste med soboto in četrtkom; izbiram tiste, ki ne vidijo samo privilegiranih in so odvisni od omrežij, ampak vidijo tiste, ki vidijo vse tiste, ki so prihodnost Slovenije, in tiste, ki so njeno blaginjo ustvarjali ... In lahko bi še naštevali.

In ne recimo: nisem vedel, nimam časa, saj ne bo nič drugače, kaj pa je en glas. Veš; če ne veš, pa se pozanimaj; časa imamo vsi enako; če sem odgovoren, od izvoljenih pričakujem lahko tudi odgovornost in celo to, da bo lahko drugače. 

Ne samo zato, ker vsak glas šteje, ampak predvsem zato, ker sem kot kristjan svoboden in odgovoren – sem suveren!

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (14/2022).