»Kljub veliko govora o mladih na predvolilnih soočenjih pa kampanje političnih strank temu v resnici s svojimi produkti v veliki meri ne sledijo. Investicija v prihodnjega volivca očitno še vedno ni koncept, za katerega bi si slovenske stranke med kampanjo vzele čas,« je v nedavnem pogovoru za spletno Družino (TUKAJ) izpostavil analitik Martin Nahtigal.

Tudi zato smo se na spletni Družini odločili, da damo glas in prisluhnemo tudi mladim kandidatom za poslanke in poslance. Tako so stališča o temah, ki povečini neposredno zadevajo tudi mlade, soočili predsedniki podmladkov treh strank, ki se letos tudi potegujejo za sedeže v državnem zboru.

Naši sogovorniki so predsednik Slovenske demokratske mladine (podmladka SDS) Dominik Štrakl (31 let, kandidira v volilnem okraju Ljutomer), predsednica Mlade Slovenije (podmladka NSi) Katja Berk Bevc (31 let, kandidira v volilnem okraju Brežice) in predsednica Nove generacije Slovenske ljudske stranke (podmladka SLS, ene od petih strank znotraj gibanja Povežimo Slovenijo) Kaja Galič (25 let, kandidira v volilnem okraju Ribnica – Dobrepolje).

Odgovarjali so kandidati za poslance in predsedniki podmladkov političnih strank: Dominik Štrakl (31 let, kandidira v volilnem okraju Ljutomer, SDM), Katja Berk Bevc (31 let, kandidira v volilnem okraju Brežice, MSi) in Kaja Galič (25 let, kandidira v volilnem okraju Ribnica – Dobrepolje, NG SLS).

S katerimi tremi glavnimi izzivi se danes soočajo mladi Slovenke in Slovenci?

Dominik Štrakl: Prvi izziv je zagotovo stanovanjski problem, ki je najbolj pereč problem mladih v Sloveniji, kar ugotavlja tudi raziskava o položaju mladih Mladina 2020. Kot drug izziv bi izpostavil nestabilne in neredne zaposlitve ter prekarno delo. Tretji, vendar nič manj pomemben, je pravica do objektivnega informiranja, ki vpliva na oblikovanje politične in volilne volje ter s tem predstavlja osnovo pri odločanju o prihodnosti mladih.

Katja Berk Bevc: Kot glavni izzivi se kažejo zaposlitev z ustreznim plačilom, stanovanjsko vprašanje in duševno zdravje.

Kaja Galič: Trije glavni izzivi, s katerimi se mladi danes soočamo, so zagotovo težave na področju reševanja prvega stanovanjskega problema, duševnih stisk in na področju prekarnosti. Za izboljšanje položaja mladih je primarno potrebno povsod po Sloveniji zagotoviti pogoje, da bodo mladi lahko doma opravljali dobro plačano delo in ustvarili družino. Prav tako moramo ponuditi izobraževanje za poklice, ki bodo v prihodnosti omogočili človeka dostojno življenje, in mladih ne zavajati v poklice, ki tega ne omogočajo.

Uvedli pa bi tudi 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi oziroma samozaposlitvi, s čimer bi podjetja spodbudili, da zaposlijo mlade brez izkušenj, mladim s podjetniškimi ambicijami pa omogočili lažji vstop na pot podjetništva. (Katja Berk Bevc)

Ena najbolj perečih problematik mladih je zagotovo torej prvo stanovanjsko vprašanje. S katerimi koraki bi vi olajšali oziroma pospešili reševanje te problematike mladih?

Dominik Štrakl: V Slovenski demokratski mladini – SDM zagovarjamo, da se je treba te problematike lotevati celovito. Na eni strani je treba povečati število stanovanj na trgu, na drugi strani pa mladim omogočiti, da si bodo stanovanje lahko privoščili. Del te rešitve predstavlja sprejet Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, s katerim bodo lahko mladi s poroštvom države lažje prišli do kredita in posledično do lastnega stanovanja.

Katja Berk Bevc: Pomanjkanje dostopnih stanovanj se kaže zlasti v mestnih središčih in njihovi okolici, na podeželju je teh težav mnogo manj. Reševanja se je tako treba lotiti z več pristopi. Po eni strani je treba povečati ponudbo stanovanj, da se zniža njihova cena v mestih, za kar potrebujemo dovolj praznih nepozidanih zemljišč, na katerih se lahko zgradijo nova stanovanja, in hitrejšo administracijo. Obenem moramo resno pristopiti k decentralizaciji Slovenije in skladnemu razvoju podeželja. Mladi se bodo raje odločili, da si dom ustvarijo zunaj mestnih središč in na podeželju, če se bodo lahko zaposlili v bližini oziroma bo pot do njihove službe dovolj hitra – s pomočjo boljših cestnih in železniških povezav. Delodajalce pa je treba z davčnimi olajšavami spodbuditi h gradnji kadrovskih stanovanj, saj na ta način tudi oni lažje pridobijo kader tam, kjer ga potrebujejo.

Kaja Galič: Stanje na trgu nepremičnin je zaradi procesa centralizacije do določene mere izkrivljeno. Naš odgovor je regionalizacija in ustvarjanje ustreznih pogojev povsod po Sloveniji. Če bomo pri decentralizaciji učinkoviti, bo tudi cena stanovanj padla. Strinjamo pa se, da je treba več financ nameniti reševanju stanovanjskih problemov, sploh pri tistih, ki stanovanjski problem rešujejo prvič. Tu bomo postopali v treh smereh: okrepili bomo stanovanjski sklad z jamstvenimi shemami, bolje izkoristili potenciale javno-zasebnih partnerstev in spodbujali obstoječe dobre prakse na lokalni ravni: na vso Slovenijo razširiti prakso župana Kobarida Marka Matajurca, ki je v občini zagotovil in nato ponudil mladim komunalno opremljene parcele po zelo nizki ceni, in drugih dobrih domačih in tujih praks.

Kaja Galič: Če bomo pri decentralizaciji učinkoviti, bo tudi cena stanovanj padla. Strinjamo pa se, da je treba več financ nameniti reševanju stanovanjskih problemov, sploh pri tistih, ki stanovanjski problem rešujejo prvič. FOTO: osebni arhiv

Demografska slika Slovenije ni spodbudna in obetavna, dosedanji poskusi, kako obrniti krivuljo zopet navzgor, niso bili uspešni. Kaj je še mogoče narediti za zasuk na področju demografije?

Dominik Štrakl: Po mojem mnenju je treba posebej poudariti pomen družinske politike ter delovati v smeri spodbujanja rojstev z ugodnostmi in investiranjem v družine. To lahko naredimo z ugodnostmi pri najemu kredita (zmanjšanje glavnice), zagotovitvijo brezplačnega vrtca za vse otroke, povečanjem otroških dodatkov, nagradami ob rojstvu otrok in podobno. Hkrati pa je treba zmanjšati spodbujanje raznih teorij spola ter otroke od rojstva učiti, da je družina osnovna celica družbe in predstavlja temelj prihodnosti. Pri tem bi samo še dodal, da je vloga države, da ustvari okolje, v katerem bo vse to mogoče.

Katja Berk Bevc: Na vseh področjih si moramo prizadevati za ustvarjanje okolja, ki bo naklonjeno otrokom in družinam, in o tem tudi govoriti. Naj se ve, da so v Sloveniji otroci dobrodošli. V NSi zato želimo ločiti družinsko in socialno politiko ter poskrbeti, da družine z otroki ne bodo v slabšem finančnem položaju kot družine brez otrok, npr. z zvišanjem olajšave za vzdrževane družinske člane. Zelo pomembni so tudi ukrepi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Pri tem je ključno spodbujati pozitiven odnos do starševstva tudi med delodajalci, npr. z oprostitvijo prispevkov za delavca, ki nadomesti zaposleno delavko na porodniškem dopustu, da delodajalci materinstva ne bi dojemali kot bremena.

Kaja Galič: Da začnemo reševanje težav na tem področju, je potrebno videti širšo sliko. Najprej bomo ustvarili pogoje, da si bodo mladi lahko sami rešili stanovanjski problem. Ob rešenem stanovanjskem vprašanju tisti, ki si želijo ustvariti družino, najprej potrebujejo enake pogoje za razvoj svojega potenciala v domačem kraju (ne samo v centru države). Prav tako mora biti zagotovljen dostop do vrtcev, šol in ostalih izobraževalnih inštitucij.

Tudi v prihodnje bomo omogočili dodatne davčne olajšave pri prvi zaposlitvi, štipendirali bomo deficitarne poklice, spodbujali podjetništvo in inovacije ter vlagali tudi v lokalno infrastrukturo, s čimer bomo mladim omogočili kakovostno in polno življenje v lokalnem okolju. (Dominik Štrakl)

Vselej aktualno je tudi vprašanje zaposlovanja mladih. Kako zaustaviti ali vsaj upočasniti beg možganov iz Slovenije oziroma kako spodbuditi vrnitev izobraženih in usposobljenih mladih v domovino?

Dominik Štrakl: Na področju zaposlovanja mladih je bilo že veliko narejeno – dvignili smo minimalno postavko za dijaško in študentsko delo, omogočili davčno olajšavo za zaposlitev mlajših od 29 let, uredili smo vračilo prispevkov za redno zaposlitev mlajših od 26 let in študentom namenili solidarnostni dodatek med covidno krizo. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za boljšo prihodnost mladih in omogočili dodatne davčne olajšave pri prvi zaposlitvi, štipendirali bomo deficitarne poklice, spodbujali podjetništvo in inovacije ter vlagali tudi v lokalno infrastrukturo, s čimer bomo mladim omogočili kakovostno in polno življenje v lokalnem okolju. Menim, da bo to prispevalo tudi k večji želji po zaposlovanju in življenju v Sloveniji, hkrati pa bodo ugodni pogoji spodbudili, da se bodo mladi po nabranih izkušnjah v tujini z veseljem vrnili nazaj v domovino.

Katja Berk Bevc: Mladim je treba omogočiti enostavnejši in hitrejši prehod na trg dela, da se lahko čim prej postavijo na svoje noge. Zato je treba izobraževalni sistem bolje povezati z gospodarstvom in uvesti model vajeništva, ki sledi potrebam v gospodarstvu. Po zaključku študijskih programov je treba spremljati zaposljivost diplomantov, ti podatki pa morajo biti javno dostopni in v pomoč dijakom, ki se odločajo za študij, obenem pa tudi odločevalcem, ki določajo število vpisnih mest na javnih visokošolskih programih. V NSi želimo podjetja z davčnimi olajšavami spodbuditi k podeljevanju kadrovskih štipendij in gradnji kadrovskih stanovanj. Uvedli pa bi tudi 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi oziroma samozaposlitvi, s čimer bi podjetja spodbudili, da zaposlijo mlade brez izkušenj, mladim s podjetniškimi ambicijami pa omogočili lažji vstop na pot podjetništva. Z razvojno kapico pa bi lahko zaustavili odliv visokokvalificiranih kadrov v tujino, saj bi tako tudi v Sloveniji dobili primerljivo plačo.

Kaja Galič: Pomagali bomo lahko le tako, da povsod po Sloveniji zagotovimo pogoje, da bodo mladi doma prepoznali najboljše pogoje za dostojen prihodek, kvaliteto bivanja in razmere za ustvarjanje družine. Nadaljevati moramo po poti davčnih razbremenitev in ustvarjanja višje dodane vrednosti v gospodarstvu. Prav tako menimo, da moramo veliko postoriti na področju privlačnosti okolja. Samo vključujoča družba pritegne najpametnejše, da pridejo. In predvsem – ostanejo. Nenazadnje je to eden od temeljev delovanja gibanja Povežimo Slovenijo.

Katja Berk Bevc: Volivci smo na dveh referendumih jasno povedali, da ima družina, ki jo zasnujeta oče in mati, v naši družbi posebno mesto. FOTO: osebni arhiv

Tudi zdravstveni sistem je, zadnja leta pa sploh, na udaru. Ponavljam vprašanje, ki ga je na vse politične stranke naslovila skupina zdravstvo.si: Ali ima bolnik po vašem pravico do povračila stroškov zdravljenja iz naslova obveznega in dopolnilnega zavarovanja pri katerem koli izvajalcu zdravstvenih storitev v Sloveniji?

Dominik Štrakl: Pravni status zdravstvene ustanove pri tem ni ključen. Pomembno je, da je pacient hitro in kvalitetno oskrbovan. Sam zagovarjam mnenje, da mora denar slediti pacientu in ne posamezni zdravstveni ustanovi ali raznim dobaviteljskim mrežam.

Katja Berk Bevc: Vsekakor, v središču zdravstvenega sistema mora biti bolnik, ki pravočasno pride do kakovostne zdravstvene obravnave. Zato moramo v izvajanje storitev v okviru zdravstvenega zavarovanja vključiti vse izvajalce. Nesprejemljivo je, da zaradi vključevanja zgolj nekaterih izvajalcev v javno mrežo ne moremo priti v razumnem času do zdravstvenih storitev, ki jih vsak mesec plačujemo v okviru obveznega in dopolnilnega zavarovanja.

Kaja Galič: Sedanji status dopolnilnega zavarovanje je v nasprotju z osnovnim namenom dopolnilnega zavarovanja. Naš cilj je, da so vsakemu zavarovancu zagotovljene vse temeljne storitve, in to kakovostno in hitro, ne pa, da je pot do pravočasne obravnave iskanje zasebnega zdravnika. Javno zdravstvo mora ostati. Nikjer v razvitem svetu, kjer želijo imeti zdrav in čil narod, niso tako bogati, da bi bila npr. urgentna služba, onkološko zdravljenje ali obravnava nosečnic povsem zasebna, s plačilom na roko.

Naš cilj je, da so vsakemu zavarovancu zagotovljene vse temeljne storitve, in to kakovostno in hitro, ne pa, da je pot do pravočasne obravnave iskanje zasebnega zdravnika. Javno zdravstvo mora ostati. (Kaja Galič)

Pred mesecem dni je Ustavno sodišče začelo odločanje o ukinitvi zakonske zveze žene in moža ter o posvojitvah otrok v homoseksualna oz. LGBTQ razmerja. Je to po vašem poskus razvrednotenja tradicionalne družine in kakšno stališče imate glede tega?

Dominik Štrakl: Tradicionalna družina je po mojem mnenju osnovna celica družbe in brez nje ne bo prihodnosti našega naroda. Za mene je mama ženska in oče moški. Tega ne more spremeniti še tako močna agenda, ki jo spodbujajo po celotni Evropi. Demografske izzive bomo rešili samo tako, da bomo v šolah učili o vrednotah in pomenu družine, kjer otrok za normalen razvoj potrebuje očeta in mater. Bojim se, da bo agenda LGBTQ prispevala k še manjši rodnosti v Evropi in s tem k žalostni prihodnosti našega zahodnega sveta. Sicer spoštujem in močno zagovarjam pravice istospolnih, nisem pa zagovornik tega, da se otrokom že v šoli vsiljuje prepričanje, da je to stvar odločitve. Za konec bi še dodal, da se strinjam z vašo trditvijo, da bo to prispevalo k razvrednotenju tradicionalne družine in ne k izboljšanju demografije.

Katja Berk Bevc: Volivci smo na dveh referendumih jasno povedali, da ima družina, ki jo zasnujeta oče in mati, v naši družbi posebno mesto. Menim, da moramo takšni družini v okviru pravnega sistema še naprej zagotavljati posebno obravnavo, saj je vir novega življenja. Prisilno iskanje enakosti, kjer je ni, je strel v koleno za celotno družbo. S tem se namreč razvrednoti bogastvo njene raznolikosti in različnih poklicanosti. Primer, ki je pred ustavnim sodiščem, počne točno to in se požvižga na posledice, ki jih uničevanje temeljnih razmerij v družbi prinaša za njeno prihodnost.

Kaja Galič: Glede tega vprašanja imamo stranke v gibanju Povežimo Slovenijo različne poglede.

Dominik Štrakl: Na eni strani je treba povečati število stanovanj na trgu, na drugi strani pa mladim omogočiti, da si bodo stanovanje lahko privoščili. FOTO: osebni arhiv

Je glas mladih dovolj slišan v slovenski (strankarski in na splošno) politiki?

Dominik Štrakl: Da na mladih svet stoji, sem v zadnjih tednih slišal velikokrat, vendar se mi postavlja vprašanje, ali se mladi tega sploh zavedamo. Pri tem sam zelo rad dodam, da mladi ne bi imeli kje stati, če ne bi stali na ramenih velikanov. Od naših ustanoviteljev prevzemamo bogato zapuščino – samostojno državo in na nas je, kakšna bo prihodnost sedanjih in tudi prihodnjih generacij. Menim, da je glas mladih v politiki slišan toliko, kolikor smo mladi glasni. V zadnjem obdobju se po moji oceni zanimanje mladih za politiko povečuje. To opažam kot predsednik največjega podmladka SDM, v katerem skoraj dnevno beležimo prihod novih mladih članov, ki si želijo politično delovati in prispevati k spremembam v Sloveniji. Tega sem zelo vesel in bom to spodbujal tudi v prihodnje.

Katja Berk Bevc: Za Novo Slovenijo lahko potrdim, da smo mladi slišani in močno vpeti v delovanje stranke. Smo del ekip v poslanski skupini, na ministrstvih in tajništvu stranke. Sodelujemo tako pri programskih dokumentih kot pri organizaciji, posebej pa sem vesela, da imamo na letošnjih državnozborskih volitvah kar 13 kandidatov, starih do 32 let. Tudi številni ministri in poslanci NSi so se nekoč kalili v podmladku. Na splošno si želim, da bi imeli v Sloveniji več politikov, ki so zrasli iz podmladkov, saj ti prinašajo dragocene politične izkušnje. Tako kot se v šolah in na fakultetah pripravljamo na opravljanje različnih poklicev, so podmladki priprava na delovanje v politiki.

Kaja Galič: Menim, da imamo na tem področju še veliko »rezerve«. Res je, da se nas vedno bolj sliši in upošteva, vendar pa na splošni ravni še vedno uživamo premalo zaupanja. Nesprejemljivo je, da se odloča o zadevah, ki se tičejo nas mladih, pri tem pa se v sam proces ne vključi tistih, ki se jih to najbolj tiče. Nenazadnje smo mladi tisti, ki lahko iz prve roke in lastnega položaja najbolje ocenimo, ali so predvidene spremembe oziroma ureditve na posameznih področjih ustrezne in ali bodo dejansko nagovorile težave, ki jih urejajo. Skrajni čas je, da se na vseh ravneh odločanja naš glas sliši, da se nas jemlje bolj resno, kajti zgolj na tak način se bodo mladi aktivneje začeli vključevati in sodelovati. Veseli me, da smo mladi v naši stranki slišani, upoštevani in vključeni v vse procese odločanja in delovanja naše stranke, saj vedo, da je prihodnost vendarle na naši strani in je zato toliko pomembneje, da pri njenem kreiranju sodelujemo tudi mi.