Mežiško dolino obdaja vrsta gozdnatih vrhov, med katerimi so raztresene samotne domačije. Med Prevaljami in Mežico se dviga 886 metrov visoki Volinjak, na katerem so menda nekoč živele žal žene. Domačini se vzpenjajo nanj iz različnih smeri, mi pa bomo izlet začeli v Mežici in sledili planinski poti na Uršljo goro vse do slikovitih cerkva nad vasjo Leše.

Mežica, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1154, je tesno povezana z rudarstvom. Prva nahajališča rude so odkrili že Rimljani, načrtno pa so jih začeli izkoriščati po letu 1665. V meži­škem rudniku svinca in cinka so do leta 1994 izkopali več kot 800 kilometrov rovov in na površje odpeljali 19 milijonov ton rude. Danes je del rudnika zalit z vodo, del pa je – kot smo pred leti že opisali na teh straneh – urejen za turistične oglede in dogodivščine.

Mežica, ki je leta 1983 postala mesto, je imela v začetku lanskega leta 3.199 prebivalcev. Da vsaj bežno začutimo njen utrip, se bomo na začetku izleta odpravili na kratek sprehod po njej. Od parkirišča pri Narodnem domu v južnem delu naselja krenemo ob glavni cesti nazaj do župnijske cerkve sv. Jakoba in potem navzdol do mosta čez Mežo. Na drugi strani reke nadaljujemo desno do križišča, kjer nas rdeč planinski kažipot usmeri navkreber proti skupini hiš. Pri prvi prestopimo na kolovoz, ki se hitro skrije v gozd. Potoku sledimo do lovske preže, potem skočimo čezenj in se vzpnemo do asfaltne ceste. Po njej krenemo levo, vendar nas kažipot kmalu znova prežene na gozdno stezo. Ta se vzpne do samotne kmetije, kjer se nam odpre lep pogled na zasneženo hribovsko pokrajino.

Mimo hiše in gospodarskega poslopja nadaljujemo navkreber do brunarice. Pred njo zavijemo do ceste, ki nas hitro pripelje do razpotja. Pri kapelici zapustimo označeno planinsko pot in krenemo čez travnik do gozdnatega pobočja. Po njem se vzpnemo na jaso, z nje pa po dobro uhojeni gozdni stezi na bližnji vrh, kjer je kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom.

Z vrha, za katerim je raztreseno slikovito skalovje z razglediščem, nadaljujemo proti Lešam. Možnosti je več. Lahko se vrne­mo do kapelice in gremo naprej po makadamski cesti ali pa sledimo rumenim oznakam, ki se z vrha spuščajo proti severo­vzho­du (na razpotju pazimo na napis Leše). Ko je najhujša strmina za nami, se lahko ločimo od rume­nih oznak in jo kar počez po grebenu mahnemo proti kmetiji Praper. Od nje se po gozdni cesti sprehodimo do bližnjega križišča, kjer znova zagledamo planinske oznake. V njihovi družbi se skozi pas drevja spustimo do dveh zanimivih cerkva.

Niže stoječa z vitkim zvonikom in bogato okrašeno notranjščino je posvečena sv. Ani. Postavili so jo v prvi polovici 15. stoletja. Tik nad njo stoji še cerkev sv. Volbenka, ki je prvič omenjena v začetku 16. stoletja. Je brez zvonika. Leta 1885 je vanjo udarila strela in zanetila požar, v katerem je zgorel strop in velik del opreme. Do danes pa se je ohranila legenda, ki pripoveduje, da se je nekoč pred Turki v cerkev zatekla množica ljudi. Za njimi je pridirjal turški poveljnik in jih hotel pomendrati s konjem. A žival se je uprla: premaknila se je le do cerkvenega praga, kjer so se pod njenimi kopiti udrla tla. To je Turke tako prestrašilo, da so pobegnili in ljudje so bili rešeni.

Ker se popoldne nagiba proti večeru, bomo tudi mi pobegnili izpred obeh cerkva. Le še enkrat pogledamo tja proti Uršlji gori, nato jo ucvremo nazaj proti Mežici.

NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Jakoba v Mežici je maša vsako nedeljo ob 9.30.

Osnovni podatki

Volinjak (886 m)

Izhodišče: Mežica.

Dostop: Štajersko avtocesto zapustimo na izvozu Žalec, od koder se odpeljemo do Velenja. Vožnjo do Mežice lahko nadaljujemo skozi Šoštanj in Črno na Koroškem ali skozi Mislinjo, Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem.

Višinska razlika: 390 m.

Dolžina vzpona: 1 ura.

Skupna dolžina hoje: 2.30 ure.

Kratek opis poti: Iz Mežice krene­mo po označeni planinski poti proti Uršlji gori. Po približno tričetrt ure prispemo mimo samotne kmetije do križišča s kapelico. Tam zapustimo označeno pot in se vzpnemo na bližnji Volinjak, potem se vrne­mo do kapelice in nadaljujemo po cesti do četrt ure oddaljenih cerkva sv. Ane in sv. Volbenka nad vasjo Leše. Nazaj gremo po isti poti, le vrhu Volinjaka se izognemo.

Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000.

Več informacij o Mežici in poteh okoli nje: www.pdmezica.si.