Sveti Vojteh (Adalbert) Praški, škof in mučenec

Vojteh je kot otrok nevarno zbolel, zato so ga starši položili na oltar Matere Božje in se zaobljubili, da postane duhovnik, če bo ozdravel. V domači hiši je bil poleg materialnega ugodja deležen tudi dobre in skrbne vzgoje. V Magdeburgu, kjer se je šolal, je postal varovanec škofa Adalberta, po katerem je tudi dobil drugo ime. V duhovnika ga je posvetil prvi praški škof Detmar, ki pa je kmalu nato umrl. Vojteha je pretreslo njegovo obžalovanje, da mu Čehov ni uspelo odvrniti od poganskega vraževerja, zato je sklenil, da bo poslej to njegova naloga. Zaradi pobožnega življenja, visoke izobrazbe in plemenitega značaja so ga namreč izvolili za Detmarjevega naslednika. Želel je biti prvi zgled preprostemu ljudstvu, a je velikokrat pri tem ostal sam. Plemiči, bogataši, nižja duhovščina pa tudi večina prebivalstva so bili kristjani samo na papirju, v resnici pa so se držali mnogih poganskih navad in vraž ter živeli nemoralno. Vojteh je svaril in opominjal, a marsikje je naletel na gluha ušesa. To mu je počasi spodkopavalo moči, saj si je v svoji tenkovestnosti očital, da ni storil dovolj. Po petih letih se je zato odpravil v Rim in papež ga je na njegovo željo odvezal škofovske službe. Vojteh je sklenil, da ostanek svojega življenja preživi kot preprost menih v samostanu sv. Aleša. A češko odposlanstvo je z obljubami in na izrecno željo ljudstva doseglo, da je papež Vojtehu ukazal, naj se vrne v škofijo. Ta se je vdal, a ni bilo nič drugače. Spet se je razočaran vrnil v Rim, pa se, spet na papežev ukaz, še enkrat odpravil nazaj na Češko. Na poti tja pa je izvedel, da so mu nasprotniki ubili štiri brate. Odpravil se je na Poljsko, kasneje pa med poganske Pruse. Na poti med slovanske Ljutice je zašel na polje, ki je bilo poganskim Prusom sveto. Razjarjeni so planili nanj, ga zvezali, prebadali s sulicami, mu oddrobili glavo in razsekali ude.


Ime: Češko ime Vojtech je zloženka iz besed voj in teh. Voj pomeni »vojak«, besedico teh pa »uteha, tešiti«. Ime Adalbert pa pomeni »sijajen po plemstvu«.

Rodil se je okoli l. 956 na gradu Libici blizu Pardubic na Češkem,
umrl pa 23. aprila 997 v vzhodni Prusiji, bojda blizu Kaliningrada.

Družina: Njegov oče Slavnik je bil eden najodličnejših velikašev na Češkem. Vojteh je imel več bratov.

Zavetnik: Za svojega zavetnika ga imajo Čehi in Prusi, saj je bil prvi mučenec med poganskimi Prusi.

Upodobitve: Upodabljajo ga v škofovskem ornatu, pogosto s knjigo, pa tudi drugimi atributi: s sulico, mečem, kijem ali sekiro – kar simbolizira njegovo mučeništvo; tudi z veslom, odsekano glavo v rokah; z orlom, ki brani njegovo truplo ...

Beatifikacija: Za svetnika je bil razglašen že leta 999.

Goduje: 23. aprila.