Predsednik 77. zasedanja, madžarski diplomat Csaba Korosi, je na začetku pozval svetovne voditelje, da odgovorijo na najbolj zahtevne izzive človeštva. »Odziv na najbolj pereče izzive človeštva zahteva, da sodelujemo in da ponovno oživimo vključujoč in učinkovit multilateralizem ter se osredotočimo na tisto, kar nas združuje,« je dejal.

Vojna ubija ljudi, razvoj in sanje

Korosi je poudaril, da dogajanje v Ukrajini pomeni »prelomnico« in če svet ne bo pozoren, bi lahko način vojskovanja, ki izhaja iz ruske invazije, postala del »orodja mednarodnega življenja«. »To vojno je treba ustaviti, saj ubija ljudi, razvoj, naravo sanje milijonov.« Ob tem je dodal, da je tveganje za uporabo jedrskega orožja zdaj večje kot v zadnjih 40 letih. »Ta zlovešča resničnost nas vse kliče, da se združimo okoli vprašanja razorožitve,« je opozoril.

Vodna kriza naša največja grožnja

Nadaljeval je, da se bodo konflikti poslabšali, ko se bo naš planet segreval in bodo njegovi naravni viri vse bolj redki. »Vodna kriza bo postala naša naslednja največja grožnja. V zadnjih tednih smo bili priča rekordnim temperaturam, divjim požarom in uničujočim poplavam. Videti je, kot da se mati narava bori.«

Splošna razprava svetovnih voditeljev se bo začela 20. septembra. Na njej bo sodeloval tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Pandemija in z njo povezani izzivi

Izpostavil je tudi, da se svet po covidu-19 ne more vrniti v stare tirnice. Čeprav je pandemija bolj obvladljiva, še naprej pustoši po vsem svetu, skupaj z akutno negotovostjo hrane, skokovitimi cenami energije, rekordno inflacijo in motnjami v globalni dobavni verigi.

»Ne bomo se vrnili v staro normalno stanje. Edini način za doseganje boljših rezultatov je preobrazba. Obrisi transformacije, ki jo potrebujemo, so že znani. Agenda 2030 za trajnostni razvoj, Sendajski okvir, Pariški sporazum in naša skupna agenda nas usmerjajo v pravo smer. Ali jo bomo izpolnili, bomo še videli,« je dejal.

V iskanje skupnih rešitev vključiti mlade

Novi predsednik generalne skupščine je še poudaril, da bo njegov mandat v znamenju iskanja rešitev, ki bodo temeljile na solidarnosti, trajnosti in znanosti. »Če želimo uresničiti cilje do leta 2030, moramo več staviti na znanost.«

Prav tako se je treba pri iskanju skupnih rešitev obrniti na mlade »in jih vključiti v to, kar počnemo, tako da lahko prodrejo s svojimi načrti in boljšimi idejami kot jih imamo mi,« je zaključil Korosi.