Dr. Valerija Bernik je naredila pogovor z Brankom Posaričem o logistični oskrbi v Teritorialni obrambi, Silvo Komar je opisal zbirni center za ujetnike, Mladen Horvat zbirne centre za Slovence, ki so se vračali iz JLA, Nevenka Dobljekar medije na območju Ptuja in Ormoža, Vojislav Bercko pa spomine novinarja.

Milan Fišer piše o umiku JLA z območja 7. pokrajinskega štaba TO.

V razdelku Delovanje milice je dr. Jurij Ferme prikazal upravo za notranje zadeve Maribor, Mirko Ploj posebno enoto milice in vlogo milice v manevrski strukturi narodne zaščite, akcijo Sever v pokrajini, milico v pekrskih dogodkih, logistiko milice, milico ob umiku JLA, skupaj z Jurijem Fermetom pa še upravo za notranje zadeve 1990–1991. Jurij Ferme je opisal še mejne kontrolne točke.

VIS, civilna obramba in spomini

V poglavju Varnostno-informativna služba je Silvo Komar opisal nastanek Varnostno-informativne službe, skupaj z Milanom Hmelakom pa še aktivnosti Varnostno-informativne službe in sodelovanje med službami v Sloveniji pri pekrskih dogodkih.

Milan Hmelak je opisal vlogo Varnostno-informativne službe pri zasegu bojnih oklepnih vozil v Tamu in Varnostno-informativno službo med agresijo JLA.

Foto: Srdjan Živulović - Žiga / Bobo

Miro Kolenko, Peter Božič in Branko Rokavec so opisali izvajanje specialnih nalog Varnostno-informativne službe v tujini.

V razdelku Civilna obramba sta Valerija Bernik in Alojz Kovačič prikazala civilno obrambo v Vzhodnoštajerski pokrajini v letih 1990 in 1991, objavljeni so še spomini Zdenka Korošca.

V zadnjem delu zbornika je objavljenih pet spominskih prispevkov, med njimi o delovanju protidiverzantskega voda Lenart, o bojni poti čete za protidiverzantsko delovanje T-7422/11 in o poročanju lokalnega radia.

Teritorialna obramba Dolenjske 1968–1994

Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Defensor d. o. o. sta izdala zbornik z naslovom Teritorialna obramba Dolenjske 1968–1994.

Geografsko se omejujemo na prostor JV Slovenije oziroma na območje širše Dolenjske, kjer je deloval Conski štab TO za Dolenjsko (kasneje PŠTO Dolenjske in na določenih območjih in v določenih obdobjih tudi deli PŠTO Zahodnoštajerska, Posavje in Ljubljana). Časovno pa so tematiko omejili na obdobje med letom 1968, ko je bila ustanovljena Teritorialna obramba, in letom 1995, ko je bila ta preoblikovana v Slovensko vojsko.

37 avtorjev je napisalo 43 prispevkov

V zborniku je 37 avtorjev napisalo 43 prispevkov. Večina avtorjev je bila aktivno udeležena v delovanju in razvoju TO na omenjenem območju. Tako so podani zapisi o splošnem razvoju TO na republiškem in lokalnem nivoju. Predstavljen je razvoj po pokrajinskih, občinskih štabih ter razvoj brigade.

Zapisi so polni posameznikovih spominov in odstirajo tudi osebne zgodbe teritorialcev in posameznikov, ki so na takšen ali drugačen način zaznamovali delovanje TO v omenjenem obdobju. Besedila podajajo informacije o posameznih komandantih in vojakih, ki so delovali v strukturah TO (tudi o posameznikih, ki jih na žalost ni več med nami). Glede na to, da je vojna za obrambo osamosvojitve Slovenije močno zarezala v posamezna življenja pripadnikov in tudi v razvoj TO, je ta tematika prisotna v večini besedil.

Razvoj Teritorialne obrambe in njen prehod v Slovensko vojsko

Karlo Nanut in Janez Slapar sta opisala razvoj Teritorialne obrambe in njen prehod v Slovensko vojsko. Tematiko pokrajinskih štabov so prikazali Janko Petrič, Mitja Teropšič, Vasilije Maraš in Bogdan Mali, Vasilij Maraša in Tomaža Bukovca pa delovanje 52. brigade. Občinske štabe so opisali Bogdan Avbar, Milan Bavdek, Janez Butara, Darko Čop, Albin Gutman, Branko Kobetič, Marko Konjar, Janez Lesjak, Vasilije Maraš, Anton Šuklje in Milan Travnikar.

Sledijo prispevki, ki so spominsko naravnani in v katerih so posamezni avtorji (Martin Bajuk, Stane Balkovec, Matija Gotenc, Marjan Grabnar, Darko Kastelic, Aleš Kulovec in Franc Medle) napisali spomine na delovanje v različnih strukturah TO in osvetlili posamezne zanimive dogodke, ki so se odvili v in ob službovanju na vojaškem področju.

Tudi o delovanju političnega komisarja v strukturi TO

Raznolikost prispevkov se razkriva tudi v raznoterih tematikah v prispevkih naslednjih avtorjev.


Foto: Srdjan Živulović - Žiga / Bobo

Branko Đukič piše o vlogi Zveze rezervnih vojaških starešin, ki jo je imela v sodelovanju s TO in JLA, Andreja Kapušin o tematiki žensk v TO, Jože Košir opisuje usposabljanje mladine v TO, Bogdan Mali je opisal razvoj in uporabo učnega centra v Svetlem Potoku, Mirko Ognjenovič usposabljanje vojske brez vojašnic, Boris Petančič delovanje političnega komisarja v strukturi TO, dr. Boris Pogačar delovanje in usposabljanje zdravnikov znotraj TO, Matjaž Ravbar zanimivo zgodbo prvega nakupa orožja in vojaške opreme za potrebe TO ter posamezen kos tudi muzeološko obdelal, Jože Ribič je v dveh prispevkih obdelal zgodbo o strelskem tekmovanju med TO in JLA in delovanje TO znotraj podjetja GIP Pionir, Gorazd Tomič je opisal splošen razvoj oborožitve znotraj TO, ki mu sledijo posamezni kratki opisi orožja, Cvetko Zorko pa razvoj 27. zaščitne brigade TO (30. razvojne skupine).

Vojna za obrambo Slovenije in Medvedjek

Leto 1991 in vojna za obrambo Slovenije sta glavna tema v prispevkih Albina Gutmana, ki je opisal značilnosti delovanja na območju 2. PŠTO, Lada Blatnika, ki je opisal prestop v TO v junijskih dneh, Roka Filipčiča, ki je z zgodovinskega stališča prikazal vprašanje letalskega napada na Medvedjeku, sorodno temo je opisal tudi Andrej Počervina, ki je na Medvedjeku tudi bil.

Prispevke zaključuje članek Karla Nanuta, ki obsega njegovo razmišljanje o TO glede na aktualne dogodke ob njegovi 50. obletnici.

Zbornik zaključujejo prispevek v spomin obema ubitima pripadnikoma TO na območju TO Dolenjske: Jerneju Molanu in Francu Uršiču ter kratki življenjepisi avtorjev prispevkov.

Vloga Teritorialne obrambe Južnoprimorske pokrajine

Pokrajinska odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Notranjska – Postojna in Južna Primorska – Koper sta izdala zbornik Vloga Teritorialne obrambe Južnoprimorske pokrajine v vojni in procesu osamosvajanja Slovenije leta 1991.

Urednik Danijel Božič je napisal uvodne besede in zaključek.

Objavljene so recenzije dr. Gorazda Bajca , dr. Ljubice Jelušič, dr. Vladimirja Prebiliča.

Sledijo prispevki:

Aleksander Dekleva: Prvi strel v osamosvojitveni vojni
Vojko Otoničar: JLA zaseda mejne prehode z Italijo; Slovenija praznuje
Karlo Nanut: Dan prej, 26. junij 1991, ali prvi dan začetka vojne v letu 1991 v Republiki Sloveniji
Anton Žele: Organizacija in delovanje koordinacijske podskupine za Južnoprimorsko
Karlo Nanut: Posebnosti geopolitičnega in geostrateškega območja Južnoprimorske pokrajine TO leta 1991
Franc Anderlič: Organiziranost in delovanje TO Južnoprimorske pokrajine v letu 1991
Drago Božac: Organiziranost in vojno delovanje 45. ObmŠTO Sežana v letu 1991
Slavko Dekleva: Organiziranost in delovanje 43. ObmŠTO Izola – Naloge in angažiranost enot TO ob odhodu JLA iz Slovenije
Beno Škerlj: 41. ObmŠTO Cerknica v procesu osamosvajanja Republike Slovenije
Milan Šajn: Učinki reorganizacije na delovanje TO JPP in kasnejše oblikovanje 47. ObmŠTO Ilirska Bistrica
Bojan Golič: Organizacijsko mobilizacijski razvoj na območju Južnoprimorske pokrajine v letu 1991 in mobilizacija bivših štabov
Leopold Čuček: Delovanje Pokrajinskega štaba TO na območju Južnoprimorske pokrajine v letu 1991
Cveto Kravanja: Logistična podpora delovanja TO Južnoprimorske
Janko Rutar: Organiziranost in obveščevalna zagotovitev v Teritorialni obrambi Južnoprimorske pokrajine
dr. Nardo Stegel: Ambulanta na Juriščah
Milan Šajn: Orožje smo predali TO in ne JLA
Cveto Kravanja: Kako so nas poskušali razorožiti in tajna skladišča
Karlo Nanut: Delovanje oklepnih enot 14. ljubljanskega in 13. reškega korpusa JLA na območju Južnoprimorske pokrajine leta 1991
Mitja Miklavec, Zvone Vatovec: Občinski zbirni center Misliče
Rado Jurač: Letalski napadi na Nanos
Bernard Oblak in Marjan Hrvatin: Ilirska Bistrica: 26. junija 1991 ob 11.00
Jakob Simsič: Moji spomini na vojno
Vladimir Savarin: Evakuacije vojakov in prevzem mejnega prehoda Lazaret in stražnice Hrvatini
Marijan Dovžan: V zaščito resnice
Danijel Božič: Hkratni brci v rit
Karel Juh: Priprave na vojno za Slovenijo – moji spomini
Brane Fatur: Magnetofona niso našli (2. julij 1991)
Danijel Božič: Nerazumljen komandir JLA
Bojan Vidali, Valter Viler: Bojna pot protidiverzantske čete
Boris Krnel: Vtisi in razmišljanja poveljnika
121. protidiverzantske čete na Postojnskem
Vlado Ličen: In končno so odpluli!

Vloga Teritorialne obrambe Gorenjske med vojno za Slovenijo leta 1991

Pokrajinska odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo Gorenjske je izdal zbornik Vloga Teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990–1991.

Osrednji del zbornika je smiselno razdeljen na dva dela. Prvi del so v uredniškem odboru poimenovali Prispevki po naslovnih temah. Prvi trije avtorji so opisali širšo sliko družbenega in političnega razvoja, ki je pripeljal do osamosvojitve Slovenije. Jel­ko Kacin je pripravil oris vojaško-političnih razmer v Jugoslaviji in Sloveniji konec 80. in v začetku 90. let.

Janez Slapar je prikazal razvoj Teritorialne obrambe na Gorenjskem od njene ustanovitve leta 1968, Janko S. Stušek pa politične in družbene priprave na slovensko osamosvojitev v letih 1989–1991. Ivan Hočevar je avtor prispev­ka o žal (pre)večkrat pozabljeni Koordinacijski podskupini za Gorenjsko, ki je imela nalogo koordinirati vse obrambne, varnostne in zaščitne aktivnosti na Gorenjskem v času priprav na vojno in med vojno.

Dogodki in organiziranost Teritorialne obrambe

Splošnim temam sledijo prispevki, v katerih avtorji obravnavajo različne dogodke in organiziranost Teritorialne obrambe v posameznih delih Gorenjske. Bralci dobimo vpogled v vlogo 31. območnega štaba Kranj v vojni 1991, organiziranost in delovanje enot Teritorialne obrambe na letališču Brnik, delovanje enot Teritorialne obrambe v Tržiču, aktivnosti enot TO na Jezerskem vrhu, bojni premik enot TO zunaj območja Gorenjske, delovanje enot 33. območnega štaba TO Radovljica, dogajanje na mednarodnem mejnem prehodu Kara­vanke, angažiranost 22. brigade TO, delovanje enot 35. območnega štaba TO Škofja Loka.

V tem delu zbornika je opisano tudi obdobje, ko je bil občinski štab TO Kamnik del 3. PŠTO, opisani sta organizacija in delovanje zvez v času vojne na Gorenjskem, prikazani so varnostna in protiobveščevalna ocena dogajanj na področju Gorenjske pred osamosvojitveno vojno, logistična zagoto­vitev enot TO v vojni in organiziranost ter delovanje civilnih organov v vojni.

Zadnja dva avtorja, ki zaključujeta prvi del zbornika, predstavita delovanje medijev na Gorenjskem v času vojne in delovanje milice v obravnavanem času ter sode­lovanje njenih pripadnikov s pripadniki TO.

Spomini na osamosvojitveno vojno

Sledijo spomini. Avtorji predsta­vijo svojo vlogo in vlogo enot, katerih pripadniki so bili v vojnem času na Gorenjskem. Ta del je razdeljen po tedanji organiziranosti TO na Gorenjskem, 31. območni štab TO Kranj, 33. območni štab TO Radovljica in 35. območni štab TO Škofja Loka.

Drugi del zbornika zaključujejo prispevki iz civilnih struktur, katerih vloga v vojnah je večkrat spregledana, so pa njihovi predstavniki prav tako pomembni za zmagovito končanje vojaškega spopada ali vojne, ter prispevek nekda­njega pripadnika Jugoslovanske ljudske armade, ki nekatere dogodke iz časa vojne osvetljuje z drugačnega zornega kota.

Nastanek in razvoj slovenske TO 1968–1990

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Defensor d. o. o. sta izdala knjigo Borisa Bolfeka Nastanek in razvoj slovenske TO 1968–1990.

V prvih petih poglavjih nas avtor popelje v obdobje od ukinitve slovenske partizanske vojske leta 1945 do ustanovitve Teritorialne obrambe leta 1968. V naslednjih poglavjih z izsledki znanstvene raziskave razvoja TO dokaže neprekinjenost slovenske obrambne tradicije in voljo Slovencev za obnovitev lastne oborožene sile po letu 1968. Doktrino splošnega ljudskega odpora pojasni na način, ki tudi laiku omogoča razumevanje geopolitičnih in notranjepolitičnih razlogov za ustanovitev TO.

V sedmem poglavju je Bolfek z metodami zgodovinske in poznavanjem vojaške stroke brez odvečnih razlag, nedvoumno pojasnil dvajset let bojne izgradnje TO, od sprejema prvega slovenskega zakona o splošnem ljudskem odporu 1971 do pripravljenosti za obrambo osamosvojitve leta 1991.

V poglavju Spopad z armado je opisan razhod med JLA in TO, ki je nastal zaradi razhajanj med vse bolj centralistično zvezno državo in demokratičnimi spremembami v Republiki Slovenije.


Foto: Srdjan Živulović - Žiga / Bobo

Manevrska struktura narodne zaščite je omenjena kot vojaško-policijska struktura, ki je omogočala organiziranje in delovanje TO od maja do oktobra 1990, ko je TO formalno vodil nele­gitimni RSTO, pod poveljstvom generala Hočevarja.

TO in Manevrska struktura narodne zaščite

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je izdala tudi zbornik prispevkov s posveta Vloga TO pri vzpostavljanju in zavarovanju osamosvojitve. Avtorji prispevkov so Jelko Kacin, Boris Bolfek, Janez Slapar, Damijan Kos, Zvezdan Marković, Tomaž Kladnik, Albin Gutman, Franci Križanič in Milan Kučan.

Zveza je izdala tudi zbornik 20. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite. Avtorji prispevkov so: Uroš Svete, Janez Janša, Igor Bavčar, Vincencij Beznik, Miha Butara, Drago Vidrih, Ljubica Jelušič, Jure Gašparič, Filip Čuček, Janko S. Stušek, Pavle Čelik, Franc Bevc, Mitja Teropšič, Herman Jeseničnik, Franci Povše, Primož Šavc.