Skoraj 5000 civilistov je v sredo uspelo pobegniti z območij v Ukrajini, ki so bila še posebej ogrožena zaradi spopadov. Več kot 1100 ljudi je z osebnimi avtomobili zapustilo Mariupolj v smeri Zaporožja, tja pa je prispelo tudi sedem avtobusov in vsaj 40 osebnih avtomobilov, ki so prevažali civiliste z drugih območij, ki jih je zasedla Rusija.

Organizacija ICRC je kar pet dni poskušala priti do Mariupola. Poroča tudi, da je na tisoče ljudi še vedno ujetih v mestu in nujno potrebujejo varen izhod in pomoč.

Podpredsednica vlade Irina Vereščuk si prizadeva, da bodo evakuacije civilistvo prek desetih humanitarnih koridorjev skušali izvesti tudi danes.

Lesjak obiskal Irpin

Na poti v Kijev slovaški premier

Po vzoru slovenskega, poljskega in češkega premiera ter predsednice Evropskega parlamenta je danes na poti v Kijev, da izrazi svojo podporo in solidarnost, slovaški premier Eduard Heger. Sprejel ga bo predsednik Volodimir Zelenski.  Heger je po poročanju STA dejal, da bo Ukrajino obiskal skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, česar pa v Bruslju zaenkrat niso potrdili. Predsednica Evropske komisije se bo danes namreč mudila v Bolgariji in na Švedskem. 

Slovenija lahko sprejme 60 ukrajinskih bolnikov

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o premeščanju pacientov iz Ukrajine, ki določa, da javni zdravstveni zavodi, ki opravljajo rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti, v rehabilitacijo sprejmejo do 10 bolnikov iz Ukrajine. Poleg tega lahko bolnišnice na zdravljenje sprejmejo še 50 ukrajinskih pacientov.

Lukašenko zahteva vlogo v pogovorih o vojni v Ukrajini

Predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko je danes zahteval, da Minsk sodeluje v pogovorih za končanje vojne v Ukrajini, pri čemer je uporabil izraz vojna, čeprav Moskva to označuje za vojaško operacijo. Dodal je, da vojna vpliva tudi na Belorusijo, zato za njenim hrbtom ne bi smelo biti nobenih ločenih sporazumov.

Madžarska prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva

Madžarska je danes sporočila, da je prejela prvo pošiljko ruskega jedrskega goriva, odkar je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino, zaradi česar je prišlo do prekinitve običajne dobavne poti do Madžarske. 

Ta je gorivo za svojo jedrsko elektrarno doslej dobivala po železnici, tokrat pa so ga po navedbah Budimpešte dostavili z letalom. Na Madžarskem je v sredo pristalo rusko letalo, ki je pripeljalo jedrsko gorivo skozi zračni prostor Belorusije, Poljske in Slovaške, je povedal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. 

Zaveznice za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini

Zunanji ministri zveze Nato so se danes na zasedanju v Bruslju strinjali, da je treba okrepiti vojaško pomoč Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba jih je pozval, da pomoč potrebujejo takoj, saj da bo drugače prepozno.

»Strinjali smo se, da moramo okrepiti pomoč Ukrajini,« je po zasedanju povedal Stoltenberg. Zaveznice v Natu so pripravljene storiti več tudi glede vojaške pomoči, je poudaril in dodal, da se zavedajo nujnosti pomoči.

Generalna skupščina ZN izključila Rusijo iz Sveta ZN za človekove pravice

Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini, ki jo je napadla 24. februarja. Gre za nov odmeven poraz Rusije v mednarodni skupnosti.

Ruska misija pri ZN je sicer že v sredo zvečer vsem predstavništvom v New Yorku poslala pisno opozorilo, ki je bilo prilagojeno posameznim državam oziroma skupinam držav.

Nekatere so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in bo to Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi.

Rusija je postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa ZN. Glede Sveta za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamar Gadafi.

Izredno zasedanje Generalne skupščine ZN se bo še nadaljevalo z govori držav, ki utemeljujejo svoje glasove za resolucijo. Prijavljenih je okrog 30 govornikov, med njimi tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh.

Odposlanec ZN ob obisku Buče napovedal preiskavo

Preiskovalci bodo raziskali smrtne žrtve med civilisti po umiku ruske vojske v ukrajinskem mestu Buča, je danes med obiskom mesta dejal generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN Martin Griffiths. 

»Svet je že globoko pretresen,« je dejal Griffiths in dodal, da je »naslednji korak izvedba preiskav«. 

Kijev poziva Rusijo k zmanjšanju sovražnosti

Ukrajina je danes pozvala Rusijo, naj pokaže, da je pripravljena na dialog, tako da zmanjša sovražnost. Moskva pa je ukrajinske pogajalce obtožila, da so po pogajanjih konec marca v Istanbulu spremenili svoje zahteve glede pomembnih točk in da ne spoštujejo dogovorjenega.

»Če želi Moskva pokazati svojo pripravljenost na dialog, bi morala znižati stopnjo sovražnosti,« je danes sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, ki je član ukrajinske delegacije v mirovnih pogajanjih z Rusijo.

Rusija pa je ukrajinsko stran danes obtožila, da je od pogajanj konec marca v Turčiji spremenila zahteve, in Kijevu očitala, da ga ne zanima končanje spopadov. 

Svet Evrope predstavil strategijo za zaščito pravic otrok v kriznih razmerah

Svet Evrope je danes na konferenci v Rimu predstavil novo strategijo za zaščito pravic otrok v kriznih in izrednih razmerah. Pred konferenco je šest držav članic Sveta Evrope vključno s Slovenijo sprejelo izjavo o posledicah ruske agresije za otroke v Ukrajini. 

Zagotavljanje in zaščita otrokovih pravic v kriznih in izrednih razmerah bo zaradi ruske invazije na Ukrajino, podnebnih sprememb in pandemije covida-19 postala nova prednostna naloga v strategiji Sveta Evrope za otrokove pravice za obdobje 2022-2027.

»Kriza v Ukrajini je uničujoča za milijone ljudi, zlasti za otroke. Zaradi nenehne agresije Ruske federacije se moramo vprašati, kaj lahko storimo za zaščito otrok v oboroženih spopadih in zagotavljanje pravic vseh otrok, ki so bili zaradi nasilja razseljeni ali so postali migranti,« je danes dejala generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.