Orban je po poročanju tujih medijev, na katere se sklicuje STA, v današnjem telefonskem pogovoru ruskega predsednika Putina pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini ter povabil voditelje Francije, Nemčije in Ukrajine, da se s Putinom sestanejo v Budimpešti. Orban je poleg tega spet izrazil nasprotovanje temu, da bi Madžarska poslala orožje Ukrajini in da bi EU uvedla embargo na uvoz ruske energije.

Zelenski o potrebi po reformi sistema globalne varnosti

Ukrajinski predsednik Zelenski je v video nagovoru članom Varnostnega sveta ZN omenil potrebo po celoviti reformi sistema globalne varnosti in odnosov med državami, da se zločin, kakršnega Rusija izvaja nad Ukrajino, ne bo ponovil. 

Zbranim je orisal dejanja ruske vojske, kot so posilstva in umori žensk, rezanje udov, vsesplošno ropanje, bombardiranje zaklonišč in podobno. Izrazil je prepričanje, da bo ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija vse trditve zanikal in jih označil za izmišljene. A dokazov v letu 2022 ni mogoče skriti, je opozoril Zelenski ter ruske diplomate opozoril, da se tudi nacistični diplomati po drugi svetovni vojni niso mogli izogniti odgovornosti.

Združene narode, ne le Varnostni svet, pa je Zelenski pozval, naj izberejo eno od dveh možnosti. Ali Rusijo kot agresorko izključijo iz svojih vrst, ali pa se enostavno razpustijo.

Že pred tem so rusko agresijo v svojih nagovorih obsodili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, njegova namestnica za politične zadeve Rosemary DiCarlo in namestnica za humanitarne zadeve Martih Griffiths. Vsi po vrsti so izrazili šok zaradi poročil o pokolih, mučenjih in posilstvih.

Guterres je ponovil, da predstavlja ruski napad na Ukrajino kršitev Ustanovne listine ZN in celo največji izziv mednarodnemu redu na podlagi te listine doslej. Omenil je, da je ruska ofenziva pregnala z domov več kot deset milijonov ljudi v mesecu dni, kar je največje preseljevanje prebivalstva po drugi svetovni vojni.

Izpostavil je globalne posledice krize, saj je v mesecu dni cena pšenice narasla za 22 odstotkov, visoke cene hrane pa ogrožajo 1,2 milijarde ljudi v 74 državah v razvoju. »Nikoli ne bom pozabil podob pobitih civilistov v Buči in pozivam k takojšnji neodvisni preiskavi zločinov,« je še dejal Guterres.

ZN: Dejansko število žrtev precej višje

ZN so od začetka ruske invazije zabeležili 1480 smrti civilistov, ranjenih pa skoraj 2200. Po podatkih ukrajinskih oblasti je bilo ubitih tudi 167 otrok, 279 pa jih je bilo ranjenih.

Vendar pri uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) menijo, da so dejanske številke zaradi velikega števila neprijavljenih primerov precej višje, poroča STA.

Novi poskusi evakuacij

Ukrajinske oblasti bodo danes poskušale evakuirati civiliste prek enajstih humanitarnih koridorjev, je napovedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Predvsem prebivalcev južnega in vzhodnega dela Ukrajine, kjer so spopadi in razmere najhujši.

»Vse bomo odpeljali, če nam bodo Rusi dovolili priti do zbirnih mest za evakuacijo. Kot vidite, prekinitve ognja ne spoštujejo vedno,« je na družbenem omrežju Telegram zapisal ukrajinski guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Prebivalce regije je pozval, da odidejo, »dokler so na voljo avtobusi in laki – izkoristite to možnost.« 

Michel: Potrebni bodo ukrepi glede nafte in plina

Po napovedani prepovedi uvoza ruskega premoga bodo kmalu potrebni tudi ukrepi glede nafte in plina, je v Evropskem parlamentu glede sankcij EU proti Rusiji dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Po njegovem prepričanju je treba storiti vse za ustavitev grozot v Ukrajini, ki jih je označil za zločine proti človečnosti. V načrtu novih sankcij EU proti Rusiji je sicer prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje. »Mislim, da bodo slej kot prej potrebni ukrepi glede nafte in plina,« je dejal.

3,5 milijarde evrov za pomoč ukrajinskim beguncem            

Države članice EU so danes potrdile predlog Evropske komisije, ki jim omogoča takojšnji dostop do 3,5 milijarde evrov evropskih sredstev za obravnavo in pomoč beguncem iz Ukrajine. Največji delež bodo prejele države, v katere prihaja največ beguncev. Potrjeni predlog bo omogočil povečanje predplačil iz letošnje tranše programa REACT-EU z 11 na 15 odstotkov za vse države članice EU, navaja STA.

Za tiste, kjer število beguncev iz Ukrajine presega odstotek prebivalstva, pa se bodo predplačila povečala z 11 na 45 odstotkov. Med temi so Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška, ki mejijo na Ukrajino. Poleg njih pa tudi Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija in Litva.