Desetine minibusov je prišlo po preživele, ki so se po napadu zatekli v cerkev blizu postaje, je STA povzela navedbe tujih agencij. V cerkev se je zateklo blizu 400 ljudi, 80 – zlasti starejših – je v njej ostalo tudi čez noč. Ruske oblasti sicer za napad krivijo Ukrajino in izjave iz Kijeva, da je šlo za raketni napad, označujejo za neresnične provokacije. Postaja v Kramatorsku je služila kot glavno vozlišče za evakuacijo beguncev iz delov vzhodne regije Donbas, ki so še pod ukrajinskim nadzorom. Davi je bila postaja zaprta, medtem pa naj bi iz bližnjega Slavjanska proti zahodu države odpeljali štirje vlaki.

Ena od obtožnic na sojenju

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad označil za vojni zločin in mednarodno skupnost pozval k ostremu, odločnemu in globalnemu odzivu, Rusiji pa zažugal, da bo morala zanj odgovarjati na sojenju. »Tako kot pokol v Buči in mnogi drugi vojni zločini bo tudi raketni napad na Kramatorsk ena od obtožnic na sojenju, do katerega bo prišlo. Odgovornost je neizbežna,« je poudaril v nagovoru državljanom. Zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Ukrajince danes pozval k prijavi vojnih zločinov ruskih vojakov, za kar so odprli tudi spletno stran, na kateri bodo zbirali fotografije in pričevanja.

Če to ni vojni zločin, kaj potem je?

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po obisku Kijeva potrdila, da se je na lastne oči prepričala o »vojnih zločinih« ruskih sil nad civilisti v Buči. »Moj instinkt mi pravi: če to ni vojni zločin, kaj potem je? Toda jaz sem po izobrazbi zdravnica, ta primer pa morajo natančno raziskati usposobljeni pravniki,« je dejala vidno pretresena von der Leynova, ki se je popoldne na Poljskem udeležila mednarodne donatorske konference za Ukrajino. V Kijev pa je medtem prispel avstrijski kancler Karl Nehammer, ki si ravno tako želi obiskati prizorišče vojnih zločinov v Buči.

Sporočilo solidarnosti

V Kijevu pa se danes nenapovedano mudi tudi britanski premier Boris Johnson, ki se je že osebno sestal s predsednikom Zelenskim, s katerim sta glavno pozornost namenila britanski podpori Ukrajini, s svojim obiskom pa želi – kot so sporočili iz njegovega urada – prenesti sporočilo solidarnosti z ukrajinskim narodom. Johnson naj bi ob tem predstavil paket denarne in vojaške pomoči, potem ko je že včeraj napovedal dodatno vojaško opremo v vrednosti okrog 120 milijonov evrov. Pomočnik Zelenskega Andrij Sibiha je Johnsona označil za vodjo sankcij proti ruskemu agresorju.

Za večno očrnjen Putinov sloves

»Zaradi odločnega vodstva predsednika Zelenskega in nepremagljivega junaštva in poguma ukrajinskega ljudstva se odvrača grozljive načrte Vladimirja Putina. Ukrajina je proti vsem možnostim odbila ruske sile, ki so bile pred vrati Kijeva, in jim prizadejala največji poraz v 21. stoletju. Kar pa je Putin storil v krajih, kakršna sta Buča in Irpin, so vojni zločin, ki so za večno očrnili sloves njega in njegove vlade,« je bil odločen britanski premier.

Evakuiranih še 6500 ljudi

Včeraj so z obleganih območij v državi evakuirali nad 6500 ljudi, od tega iz Zaporožja več kot 3500, iz obleganega Mariupola 1600 in iz Luganska okrog 1500. Medtem pa sta dve agenciji Združenih narodov opozorili na vse težje razmere za okoli tisoč pomorščakov, ki so obtičali na 86 trgovskih ladjah pred ukrajinsko obalo in jim grozi pomanjkanje hrane, vode in goriva. Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) sta za pomoč pri oskrbi ladij zaprosili Mednarodni odbor Rdečega križa, Zdravnike brez meja in Agencijo ZN za begunce, je poročala STA.

Opozorilo Pentagona

Sicer pa se nadaljujejo ruski napadi na območju Donbasa. Ruske enote se osredotočajo na kraje Rubižne in Popasna, ki sta delno že okupirana, in Novobahmutivka, pa tudi na prevzem nadzora nad pristaniškim Mariupolom, kjer ukrajinske sile na obrambnih položajih vztrajajo na jugozahodu in vzhodu mesta. Pentagon pa opozarja, da Rusija znova krepi svoje enote in jih oskrbuje z novo opremo in tanki. Na vzhodu Ukrajine naj bi se jim pridružilo več 10.000 rezervistov. Rusija je medtem na čelo svojega poveljstva v Ukrajini postavila Aleksandra Dvornikova, ki je bil med vidnejšimi že v vojni v Siriji.

Poziv k okrepljeni dostavi orožja

V luči pričakovane nove ruske invazije na vzhodu države je visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pozval članice EU k okrepljeni dostavi orožja Ukrajini, češ da so sankcije sicer nujne, ne bodo pa rešile situacije v Donbasu, kjer se bo po njegovih besedah vojna odločala. Borrell, ki je za ponedeljek sklical srečanje zunanjih ministrov EU, je na obisku Kijeva prejel tudi seznam orožja, ki ga potrebujejo ukrajinski vojaki. »Kot Evropska unija orožja nimamo. Potrkati moramo na vrata članic in povedati, kaj potrebujemo,« je pojasnil Borrell.

Diplomati se vračajo v Kijev

V Kijev pa se vrača vse več tujih diplomatov. Tako je včeraj v ukrajinsko metropolo vnovič prispel veleposlanik EU Matti Maasikas, odprtje veleposlaništva napoveduje tudi Avstrija, Italija pa po velikonočnih praznikih. »Ker so se razmere nekoliko stabilizirale, bo avstrijsko veleposlaništvo v Kijevu spet začelo delovati,« je napovedal avstrijski kancler Karl Nehammer, italijanski zunanji minister Luigi di Maio pa: »Bili smo med zadnjimi, ki so odšli, in bomo med prvimi, ki se bodo vrnili.« V teh dneh se je v Kijev vrnil tudi litovski veleposlanik.

Zbrane 10,1 milijarde € za pomoč Ukrajincem

V okviru mednarodne kampanje v podporo Ukrajini so zbrali 10,1 milijarde evrov za pomoč ljudem, ki se umikajo zaradi ruske invazije (od tega je milijardo obljubila Evropska banka za obnovo in razvoj v obliki posojila za kritje potreb razseljenih oseb), Slovenija bo po napovedi premierja Janeza Janše namenila dodaten skoraj milijon evrov. »Solidarnost držav, podjetij in ljudi po svetu prinaša luč v tej temni uri. Ko bodo bombe utihnile, bomo pomagali Ukrajincem obnoviti njihovo državo. Še naprej bomo podpirali Ukrajino,« je zatrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Evropska komisija in Kanada z roko v roki

Donatorsko konferenco sta v Varšavi z roko v roki organizirali Evropska komisija in Kanada s ciljem zagotoviti sredstva za ukrajinsko prebivalstvo, med drugim za pokrivanje njihovih osnovnih potreb in nujno humanitarno pomoč. »Naj gre za hrano, vodo, streho nad glavo ali zdravniško pomoč, še naprej vam bomo ščitili hrbet in nudili pomoč, ki jo trenutno potrebujete. Podpiramo Ukrajino,« je po poročanju STA zagotovil kanadski predsednik vlade Justin Trudeau, ki se je dogodka udeležil prek videopovezave.

Janša: Če se EU ne širi, se širi nekdo drug; in zdaj plačujemo ceno

Premier Janez Janša pa je na 7. ekonomskem forumu Delfi v Atenah prek videoklica govoril zlasti o aktualnih geostrateških vprašanjih, povezanih tudi z vojno v Ukrajini. Med poteze pomoči Kijevu je ponovno uvrstil tudi pospešitev članstva v EU: »Zdaj vidimo, da če se EU ne širi, se širi nekdo drug. Zdaj plačujemo ceno. Ustaviti moramo vojno v Ukrajini z močno vojaško pomočjo na eni in učinkovitimi sankcijami, ki bodo pomagale ustaviti ruske napade, na drugi strani. Pomagati moramo beguncem, razmišljati o povojni obnovi, a najprej moramo dati vso možno vojaško pomoč, ki lahko rešuje življenja in ustavi vojno.«