Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Glavni tajnik omenjenega sveta, romunski duhovnik Ioan Sauca, je v pismu moskovskemu patriarhu zapisal: »Zavedam se, da ni v Vaši moči in pristojnosti končati te vojne ali vplivati na ljudi, ki o tem odločajo, toda verniki pričakujejo tolažilno besedo Vaše svetosti. Prepričani so, da bi kot duhovni oče tolikih milijonov pravoslavnih kristjanov v Rusiji in Ukrajini z javno izjavo oz. prošnjo lahko nekaj dosegli.«

Kiril bi s pozivom k premirju lahko prispeval k temu, »da bi bombe in rakete vsaj za trenutek umolknile ter da bi namesto njih zadoneli cerkveni zvonovi in veselo petje vernikov,« je spodbudil Sauca. To bi bil tudi dokaz, da bo nekoč mogoče doseči trajen mir.

Ukrajinski vojaki v Mariupolu prosijo za evakuacijo

Poveljnik ukrajinskih marincev v Mariupolu je opozoril, da se njegove sile morda soočajo »s svojimi zadnjimi dnevi, če ne urami«, in pozval k evakuaciji. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da so razmere v mestu izjemno težke, in je znova pozval k dobavi orožja. Rusija pa je ukrajinskim vojakom postavila nov rok za predajo, poroča STA.

Ukrajinski vojaki so se zatekli v jeklarno Azovstal v Mariupolu, velik tovarniški kompleks s podzemnimi tuneli pa je tarča nenehnega obleganja ruskih sil. Te so nedavno sprožile veliko ofenzivo na vzhodu Ukrajine, obenem pa še naprej poskušajo zavzeti Mariupol. V tovarni Azovstal je po navedbah ukrajinske strani poleg vojaškega osebja tudi večje število civilistov.

Rusija je v zadnjih dneh že večkrat pozvala ukrajinske branilce v Mariupolu, naj položijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje, vendar so ukrajinski vojaki doslej vse ponudbe zavrnili. Rusko obrambno ministrstvo je danes ponovilo svojo ponudbo in kot rok za predajo navedlo 14. uro po moskovskem času. Ukrajinske oblasti so danes že sporočile, da so se z ruskimi silami dogovorili o vzpostavitvi evakuacijskega koridorja, po katerem bodo lahko civilisti zapustili Mariupol.

Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prispel v Kijev, »v srcu svobodne in demokratične Evrope,« kot je zapisal na družbenem omrežju Twitter in objavo pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici. Po navedbah STA je Michela v Kijevu sprejela ministrica za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Olga Stefanišina, pozneje se je sestal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Ukrajinsko prestolnico so v zadnjih dneh in tednih obiskali že številni voditelji evropskih držav in ustanov Evropske unije, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je ob tem podprla vstop Ukrajine v unijo.

Kot prvi tuji voditelji od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so državo sredi marca obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke. Kot prva predstavnica EU pa je na obisk v Kijev v začetku aprila prišla predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

V Ukrajini naj bi se borilo do 20.000 ruskih plačancev

Neimenovan evropski uradnik je včeraj povedal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z moskovskimi silami borilo tudi do 20.000 plačancev iz ruskega zasebnega vojaškega podjetja Wagner in drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije, poroča STA. Šlo naj bi bolj za pehoto »brez težkih vozil in orožja«: fante naj bi v glavnem uporabljali kot maso proti ukrajinskemu odporu.

Neimenovani uradnik je še dejal, da so borci iz Libije in Sirije prišli v vzhodno ukrajinsko regijo Donbas. Po njegovih ocenah se bo vojna v štirih do šestih mesecih verjetno končala v slepi ulici, saj bodo ruske enote nadzorovale območje Lugansk, ki je del Donbasa, in vzpostavile majhen kopenski most med ozemlji pod nadzorom Rusije na jugu in vzhodu Ukrajine.

Medtem so v britanskem parlamentu prejeli tudi poročila o udeležbi Wagnerjevih borcev v ruski invaziji: na bojišču naj bi bilo ubitih že 3.000 borcev zasebnega vojaškega podjetja Wagner, največje od treh najemniških skupin, vpletenih v spopade v Ukrajini.

Ukrajina: dogovor o humanitarnem koridorju iz Mariupola

Ukrajina se je z ruskimi silami danes dogovorila o vzpostavitvi varnega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol, je po navedbah STA sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Kot je pojasnila, jim je uspelo zagotoviti začasni dogovor o humanitarnih koridorjih za ženske, otroke in ostarele. Evakuacijo bodo organizirali danes ob 14. uri po krajevnem času v smeri Zaporožja.

Župan Mariupola Vadim Bojčenko je pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. Po njegovih ocenah je v mestu še okoli 100.000 ljudi, danes pa bi lahko z 90 avtobusi rešili okoli 6.000 oseb.

Ruske sile trenutno poskušajo osvojiti še zadnje dele Mariupola, medtem ko so se ukrajinske sile zatekle v jeklarno Azovstal, kjer naj bi se skrivali tudi civilisti. Moskva je izdala tudi več ultimatov, naj ukrajinske sile odložijo orožje in se predajo.

Norveška dobavlja orožje Ukrajini, Nemčija zadržana

Norveška je danes oznanila, da bo Ukrajini dobavila sto raketnih sistemov za zračno obrambo, ki naj bi jih že odposlali. Nemčija je medtem nekoliko zadržana pri izpolnjevanju zahtev Ukrajincev po težjem orožju, kot so tanki in letala, poroča STA. Po besedah norveškega obrambnega ministra Bjorna Arilda Grama je lahko »spor v Ukrajini dolgotrajen, država pa je odvisna od mednarodne podpore, da se lahko upre ruski agresiji«.

Nemški kancler Olaf Scholz je sicer napovedal, da bo Berlin financiral orožje, ki ga bo Ukrajina naročila pri nemški industriji in bo zagotovil potrebna finančna sredstva za dobavo. Kot primere je navedel protitankovsko orožje, opremo za zračno obrambo in strelivo, ni pa omenil tankov in letal, ki jih je zahtevala Ukrajina. Več drugih evropskih držav je medtem že napovedalo dobavo težjega orožja Ukrajini.

Nemške oborožene sile sicer Ukrajini pomagajo tudi na druge načine. Danes je iz Kölna na letališče poljskega mesta Rzeszow poletelo evakuacijsko letalo A310 medevac, s katerim bodo v Nemčijo prepeljali ranjence, da bi zagotovili boljšo zdravstveno oskrbo najhujših poškodb. Podobno operacijo so izvedli že prejšnji teden.

Iz Ukrajine doslej zbežalo več kot pet milijonov ljudi

Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne v Ukrajini državo zapustilo že več kot pet milijonov ljudi. Gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je sporočil, da je od 24. februarja, ko se je pričela ruska invazija na Ukrajino, do danes državo zapustilo 5.034.439 Ukrajincev. Če se k tej številki doda še 218.000 državljanov tretjih držav, ki so po podatkih Mednarodne organizacije ZN za migracije, pobegnili iz Ukrajine, je skupno število beguncev doseglo okoli 5,25 milijona.

Ženske in otroci predstavljajo 90 odstotkov vseh beguncev, saj moškim med 18. in 60. letom, za katere velja obveznost vojaškega vpoklica, izstop iz Ukrajine ni dovoljen. Po ocenah ZN je bilo v prvih osmih tednih vojne več kot dve tretjini ukrajinskih otrok primoranih zapustiti svoje domove.

Največ, 2,8 milijona beguncev, je sprejela Poljska, tri četrt milijona jih je zatočišče našlo v Romuniji.

Nemčija zagotovila dolgotrajno vojaško podporo Ukrajini

Nemčija je pripravljena vojaško podpirati Ukrajino tako srednjeročno kot dolgoročno, je danes zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ob kritiki Kijeva, da bi lahko Berlin dobavil več orožja, je Baerbockova dejala, da so v resnici v Ukrajino poslali več orožja, kot je to javno znano. Baerbockova je v izjavi po srečanju z latvijskim kolegom Edgarsom Rinkevicsom v Rigi dejala, da je vojaška podpora pomembna tako v prihodnjih treh mesecih kot treh letih. 

Berlin je tako že pripravil dogovor v sodelovanju z državami Nata in skupine G7, ki bi omogočil, da se nadomesti starejše orožje, ki bi ga države poslale v Ukrajino, z orožjem, narejenim v Nemčiji.

Rusija predala Ukrajini predloge za končanje vojne

Ruska stran je predala Kijevu pisni predlog glede sporazuma za končanje spopadov, je danes sporočil govorec Kremlja Dmitrij Peskov. Podrobnosti glede predlogov ni razkril. »Naš osnutek dokumenta smo sedaj predali ukrajinski strani, v njem pa so absolutno jasne in podrobne formulacije,« je povedal Peskov.

Rusija in Ukrajina sta sicer začeli pogajanja 28. februarja, štiri dni po začetku vojne. Rusija med drugim zahteva, da Ukrajina ostane nevtralna in se odreče regijam Lugansk in Doneck ter priznanje polotok Krim kot del Rusije. Kijev medtem vztrajno zavrača možnost, da bi se odrekel kakšnemu delu svojega ozemlja.

Dobava plina iz Rusije v Evropo stabilna in brez prekinitev

Energetska zbornica Slovenije pozorno spremlja vojno v Ukrajini in njen vpliv na energetski sektor. »Vojna se nadaljuje, ob tem pa prenos zemeljskega plina iz Rusije v Evropo poteka stabilno in brez prekinitev ter skladno z nominacijami,« je na današnji seji upravnega odbora zbornice ugotavljal njen predsednik Marjan Eberlinc.

Člani upravnega odbora energetske zbornice so se danes med drugim seznanili z dogajanjem v družbah, članicah zbornice, razpravljali pa so tudi o vplivih vojne na energetski trg. Dogajanje še naprej pozorno spremljajo.