Pogajanja so sicer danes potekala v obliki videokonference, ukrajinski predsednik Zelenski pa jih je označil za težka, poročanje tujih tiskovnih agencij povzema STA.

Nadaljevanje spopadov

Iz ukrajinske prestolnice medtem poročajo o nadaljevanju spopadov med ukrajinskimi in ruskimi silami. Rusko obstreljevanje stanovanjske četrti je zahtevalo nove smrtne žrtve med civilisti, več je ranjenih. Reševalci so zjutraj v stanovanjskem bloku našli eno truplo, tri ljudi so hospitalizirali, devet  so jih oskrbeli na kraju samem, je na Facebooku sporočila služba za nujne primere, poroča STA. Fotografije prikazujejo dim, ki se vali iz bloka, gasilci pa skušajo z lestvami iz goreče zgradbe rešiti prebivalce. 

Mariupolj in Žitomir še naprej tarči obstreljevanja

Gost dim se vali tudi nad mednarodnim letališčem Antonov na severu Kijeva. Ukrajinske oblasti poročajo, da ruske sile obstreljujejo to najpomembnejše ukrajinsko mednarodno tovorno letališče, pa tudi ključno vojaško letalsko oporišče. 

Napeto stanje še naprej vlada v mestu Mariupolj, ki so ga ruske sile obkolile 2. marca. Mesto je še naprej tarča ruskega obstreljevanja, po ocenah ukrajinskih oblasti je bilo tam ubitih že krepko prek 2100 civilistov. Brez vode, hrane, zdravil je ostalo približno 400 tisoč ljudi. Večkratne poskuse ukrajinske vlade, da dostavi pomoč, je preprečilo rusko obstreljevanje.

Žrtve vsakodnevnega obstreljevanja, v katerem so umrli številni civilisti, so tudi prebivalci Žitomirja zahodno od Kijeva. Mesto, ki je imelo pred vojno okoli 280 tisoč prebivalcev, je ključna točka na logističnem in humanitarnem koridorju, je dejal župan Žitomirja Sergej Suhomlin. Pomoč iz Evrope se dobavlja v Kijev in vzhodno prek Žitomirja, begunci pa potujejo v nasprotni smeri. 

Nuklearka v Černobilu spet brez elektrike

Ukrajinska nuklearka Černobil, ki je bila leta 1986 prizorišče najhujše jedrske nesreče na svetu doslej, je, tako kot prejšnji teden, ostala brez oskrbe z elektriko, je sporočil ukrajinski energetski operater Ukrenergo. Ruske sile naj bi poškodovale ključen daljnovod, ki z elektriko oskrbuje nuklearko in bližnje mesto Slavutič severno od Kijeva.

Grožnja Natu?

»Po vseh teh sankcijah, kdo pravi, da se bomo ustavili na ukrajinski meji,« je medtem v oddaji na največji ruski televiziji Russia 1 izjavil ruski novinar in propagandist, znan predvsem po proti ukrajinskih izjavah, Vladmir Soloviev. Ob tem je izrekel grožnjo vsemu svetu.

Rusijo čaka takojšen odgovor, če bi napadla ozemlje katere od držav članic zveze Nato, je medtem na televiziji CBS dejal svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan. »V odgovor bomo uporabili vso silo zveze Nato.« To se bo zgodilo tudi, če bi Rusija ozemlje držav članic Nata zadela »po nesreči«. Njegov odziv se je nanašal na ruski napad vojaške baze Javoriv blizu Lvova ob poljski meji, kjer so zahodni inštruktorji urili ukrajinske vojake. V napadu je bilo ubitih 35 ljudi, 134 je bilo ranjenih. 

»Želeli so poslati sporočilo, da grozijo Natu,« pa je omenjeni napad za britanski BBC komentiral namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz. Pri tem je izrazil bojazen, da so Poljska in številne druge države »ogrožene, saj Putin skuša uničiti svet, v katerem živimo«. 

Poziv Rusiji: Prenehajte z napadi na zdravstvene objekte

 Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) so Rusijo pozvale, naj nemudoma neha z napadi na zdravstvene objekte v Ukrajini, kar so označile kot dejanja brezvestne okrutnosti. »Napadi na najbolj ranljive - dojenčke, otroke, nosečnice in bolnike in zdravstvene delavce so dejanja brezvestne okrutnosti,« so sporočile tri agencije ZN. 

Od začetka vojne je bilo rojenih 4300 otrok, približno 80 tisoč Ukrajink bo rodilo v naslednjih treh mesecih.

Srbija nasprotuje sankcijam proti Rusiji

Srbija ne bo podprla sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, je v nedeljo na srbski televiziji TV Pink dejala srbska premierka Ana Brnabić, navaja STA. »Edini cilj naše zunanje politike je varovanje interesov Srbije. Naša država spoštuje mednarodno pravo in ozemeljsko celovitost držav. Kar se tiče uvajanja sankcij, pa nismo zanje in ne verjamemo v to politiko,« je dejala Brnabićeva.

Dogovor o četrtem svežnju sankcij proti Rusiji

V EU so danes dosegli dogovor o novem, četrtem svežnju sankcij proti Rusiji. Te med drugim vključujejo omejitev izvoza luksuznega blaga v Rusijo ter uvoz določenih proizvodov iz jekla in železa v EU. Na seznamu sankcij so tako posamezniki kot pravne osebe. Na njem je tako več oligarhov, med njimi lastnik nogometnega kluba Chelsea Roman Abramovič.

Izključitev Rusije iz Sveta Evrope?

Ukrajina je Svet Evrope pozvala, naj izključi Rusijo iz te organizacije. Ukrajinski premier Denis Šmihal je v videonagovoru po poročanju STA na zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope dejal, da Moskva ne more biti več v evropski družini. Svet Evrope, v katerem je 47 držav, je sicer že suspendiral sodelovanje ruskih predstavnikov na zasedanjih. Rusija je njegova članica od leta 1996.