Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Humanitarne razmere v mestu se hitro slabšajo, poskuse reševanja civilistov prek koridorjev pa po predsednikovih besedah ovira ruska stran, poroča STA. Kot je dejal, v mestu ostaja okoli 100.000 ljudi, ki živijo »v nehumanih pogojih, v popolni blokadi, brez hrane, vode, zdravil, pod nenehnim obstreljevanjem, pod nenehnim bombardiranjem«.

Samo v zadnjih 24 urah je po besedah Zelenkega mesto zapustilo več kot 7.000 ljudi, toda prizadevanja za reševanje civilistov prek koridorjev ovirata »rusko obstreljevanje in teror«. Eno od skupin naj bi med potovanjem po dogovorjenem humanitarnem koridorju zajeli Rusi.

Mariupol je ključna tarča v vojni ruskega predsednika Vladimirja Putina proti Ukrajini, saj bi z zavzetjem mesta zagotovil most med ruskimi silami na Krimu in ozemljem pod ruskim nadzorom na severu in vzhodu. Po navedbah ameriškega Pentagona Rusija sedaj mesto napada z artilerijo, raketami dolgega dosega in z ladij v bližnjem Azovskem morju.

Slovenija: Na javni poziv prijavljenih namestitev za okoli 600 beguncev

Na javni poziv vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov se je odzvalo 153 pravnih subjektov, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva, skupaj pa lahko ponudijo namestitev za okoli 600 beguncev iz Ukrajine. Gre za hotele, hostle in apartmaje, namestitve pa so ponudili po celi Sloveniji, sporočilo urada povzema STA. V uradu predvidevajo, da bodo pogodbe s ponudniki lahko sklenili v prihodnjem tednu, trenutno se z njimi pogajajo. Po navedbah urada točni izračuni sredstev, ki jih bodo namenili za nastanitve, še niso možni.

Po zaslugi Tamina Petelinška avtobus s 43 begunci že na poti v Slovenijo

Urad za oskrbo in integracijo migrantov je javni poziv, s katerim je želel pridobiti informacijo o kandidatih, ki bi bili pripravljeni zagotoviti nastanitvene objekte za begunce iz Ukrajine, objavil v začetku marca. V pozivu je pisalo, da morajo nastanitveni objekti obsegati najmanj 20 postelj, kopalnice pa so lahko skupne. Ponudniki morajo zagotoviti tudi možnost pranja oblačil in posteljnine, v vlogi pa so morali opredeliti tudi vse stroške.

Ukrajinska vojska ohranja svoje položaje

Ukrajinska vojska po lastnih navedbah ohranja svoje položaje, čeprav ruske sile še vedno vztrajajo pri okrepljenih zračnih napadih. Napredovanje ruskih vojakov so ustavili na več frontah, ruski vojaki pa so medtem napadli vojaške tarče na severozahodu Ukrajine.

Ukrajinski vojski je po navedbah STA uspelo ustaviti napredovanje ruskih sil pri kraju Slovjansk na območju Donecka, obranili so Mikolajiv na jugu države ter Černigiv na severovzhodu, prav tako pa ukrajinske sile z vseh strani še naprej branijo tudi oblegani Mariupol.

Nadaljujejo se prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini

Od začetka ruske invazije na Ukrajino bodo jutri minili že štirje tedni, bojem pa še vedno ni videti konca in razmere v več ukrajinskih mestih so čedalje hujše. Pogovori med Moskvo in Kijevom se sicer nadaljujejo, vendar doslej še niso prinesli rezultatov, po navedbah STA pa se znova krepijo diplomatska prizadevanja za končanje vojne.

Ameriški predsednik Joe Biden danes potuje v Evropo, kjer se bo jutri in v petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7: osrednja tema srečanj bo ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa bo danes preko videopovezave nagovoril francosko narodno skupščino in japonski parlament. Na podoben način je v minulih dneh že nagovoril parlamente drugih držav, med njimi nemški bundestag in ameriški kongres, pa tudi Evropski parlament. Jutri naj bi na povabilo Nata prek videopovezave nagovoril tudi vrh zavezništva. V nagovorih doslej pozival predvsem k pomoči v boju proti ruski agresiji.

Po napadu na bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu v začetku letošnjega marca. FOTO: Twitter

Ruski poslanci podprli zaporno kazen za »lažne novice« o dejanjih Moskve v tujini

Ruski poslanci so včeraj sprejeli predlog zakona, ki predvideva do 15 let zaporne kazni za objavljanje domnevno lažnih informacij o ruskih dejanjih v tujini, s sprejetjem predloga pa bi dopolnili že obstoječ zakon o »lažnih novicah« o ruski vojski. Omenjeni predlog predvideva zapor in visoke globe za ljudi, ki bi zavedno objavljali domnevno lažne informacije o dejanjih ruskih vladnih agencij v tujini. Če bi te informacije imele resne posledice, pa je zagroženih do 15 let zapora, poroča STA.

Zakon čaka še sprejetje v zgornjem domu parlamenta, v veljavo pa bo stopil s podpisom ruskega predsednika Putina. Predlog dopolnjuje že obstoječ zakon, ki omogoča do 15 let zapora za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski, v okviru katerega so preiskovalci včeraj začeli preiskavo proti priljubljenemu časnikarju Aleksandru Nevzorovu, ki je poročal, da je vojska namerno napadla porodnišnico v ukrajinskem Mariupolu.

Ob začetku preiskave so pojasnili, da je Nevzorov namerno širil lažne informacije o obstreljevanju, njegovo poročanje pa so pospremile »netočne fotografije civilistov, ki jih je prizadelo obstreljevanje«.