Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je danes po pogovorih z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Lvovu na zahodu Ukrajine prav tako dejal, da bi se Zelenski in Putin še lahko sestala, če bodo pogoji za rešitev spora dosegljivi, poroča STA.

Tako Cavusoglu kot Kuleba sta dejala, da bosta svoja prizadevanja usmerila v pripravo srečanja med Putinom in Zelenskim. Po besedah turškega zunanjega ministra »obstaja možnost, da se bosta voditelja sestala, toda le v primeru, če bodo pogovori služili kot podlaga za dogovor o perečih vprašanjih«.

Ukrajinski zunanji minister pa je Turčijo zaprosil, naj bo skupaj s petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo porok za vsak prihodnji dogovor z Rusijo. Po mnenju ministra Cavusogluja Rusija temu ne nasprotuje.

Ruske vojaške sile nadaljujejo napade na tarče v Ukrajini

Rusija mora nemudoma ustaviti invazijo na Ukrajino, je včeraj sporočilo Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), ki je odločalo glede tožbe Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida. To velja, dokler ne bo znana končna odločitev sodišča. 

Sodniki so izrazili tudi globoko zaskrbljenost zaradi ruske uporabe sile, ki po njihovem prepričanju sproža resna vprašanja glede spoštovanja mednarodnega prava.

Na odločitev sodišča se je danes med drugim odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je zapisala, da ruski predsednik Vladimir »Putin mora upoštevati to jasno odločitev mednarodne skupnosti. Ta neupravičena vojna se mora ustaviti.«

Nasprotnega mnenja so v Kremlju, kjer trdijo, da te odločitve ne morejo upoštevati. Kot je poudaril, bi se morali obe strani, Rusija in Ukrajina, dogovoriti o tem, kako to odločitev uresničiti, »tega soglasja pa v tem primeru ni mogoče doseči«.

Janša za BBC: Če se Ukrajina odpove Natu, Rusija ne bo imela razlogov za invazijo

Ogenj ne pojenja

A napadi ruskih sil na ukrajinske tarče se nadaljujejo, to jutro poročajo o napadu na mesto Merifa s 21.500 prebivalci v oblasti Harkov. V nočnem napadu je bila poškodovana šola in center lokalne skupnosti, poročajo lokalne oblasti. V Kijevu naj bi velik stanovanjski blok davi zadeli ostanki sestreljene ruske rakete. 

Ukrajinska vojska pa je Rusijo obtožila, da se zdaj osredotoča predvsem na zračne napade - obstreljevanje civilne populacije in infrastrukture z bombami in granatami -, potem ko je bila v kopenskih operacijah neuspešna, poroča STA.

Ruska stran medtem poroča o hudih spopadih na vzhodu Ukrajine v samooklicani republiki Lugansk in Donecku. Na severu Ukrajine v mesti Sarni naj bi bilo tarča napada skladišče orožja, pri čemer naj bi bilo uničenih več raket.

Britansko obrambno ministrstvo je davi v najnovejši oceni razmer v Ukrajini ponovilo, da je ruska ofenziva na vseh frontah v veliki meri zastala in da so ruske sile v minulih dneh dosegle minimalen napredek.

Černigiv: v obstreljevanju ubiti ljudje, ki so čakali na kruh 

Iz  mesta Černigiv na severu Ukrajine blizu ruske meje poročajo o katastrofalnih humanitarnih razmerah, zaradi povzročene škode je prišlo do velikih težav pri oskrbi z električno energijo, vodo in plinom. V napadih na to mesto je bilo samo v zadnjem dnevu ubitih 53 ljudi.  Ruske sile naj bi po poročanju britanskega BBC v sredo v Černigivu ubile trinajst ljudi, ki so v vrsti čakali na kruh. 

Mariupolj: V bombardiranem gledališču prek tisoč ljudi

Tragične vesti spet prihajajo iz Mariupolja, včeraj so ruske sile bombardirale tamkajšnje gledališče, v katerem je bilo po navedbah mestnih oblasti več kot tisoč ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče. Po poprvih sporočilih je zaklonišče v kleti zgradbe napad vzdržalo in da so ljudje, ki so bili v njem, preživeli. Poročil o žrtvah za zdaj ni. 

Župan mesta Vadim Bojčenko je napad označil za grozljivo tragedijo in ga primerjal z genocidom. Rusija odgovornost za napad zavrača.  

V Mariupolju naj bi danes znova vzpostavili humanitarni koridor. Prav takojih bodo vzpostavili še v osmih drugih regijah, je napovedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Koridorji naj bi bili vzpostavljeni od Harkova do mesta Vovčansk na meji z Rusijo ter od mest Borodjanka in Ševčenkov v bližini Kijeva do Žitomira in predmestja Brovari na obrobju ukrajinske prestolnice. 

Po podatkih ZN je doslej v napadih umrlo že najmanj 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, a verjetno je žrtev še precej več.

Iz Mariupolja zbežalo okoli 30.000 civilistov

Iz Mariupolja so danes sporočili, da je iz obleganega mesta pobegnilo že okoli 30.000 ljudi, vendar ocenjujejo, da jih je v mestu še vedno več kot 350.000. Mariupolj je obkoljen z ruskimi silami in je bil med rusko invazijo deležen najhujšega bombardiranja, poroča STA.

Po navedbah mariupoljske mestne uprave je »okoli 30.000 ljudi odšlo z lastnimi prevoznimi sredstvi«, v mestu pa je uničenih »od 80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov«. Dolge kolone avtomobilov se iz mesta odpravljajo proti severu, nekateri pa imajo na vetrobranskih steklih napise z besedo »otroci« v ruščini. Prebivalci Mariupolja so zaradi ruskega obstreljevanja že skoraj dva tedna ujeti brez ogrevanja, elektrike in tekoče vode.

Župan Melitopolja izpuščen v zameno za mlade ruske vojake

Po slabem tednu dni so ruske sile po poročanju STA v sredo izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopolj Ivana Fedorova, ki so zajeli, ko so zavzeli mesto na jugu Ukrajine z okoli 150 tisoč prebivalci. Šlo je za izmenjavo, ukrajinska stran je v zameno izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov, starih 18 in 19 let.

Ukrajinska stran je doslej zajela okoli tisoč ruskih vojakov, je v včerajšnjem pogovoru z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ponoči je objavil nov videonagovor in v njem ponovil tudi trditve o visokih žrtvah vojne v Ukrajini na ruski strani, navaja STA. Po njegovih besedah so te celo višje, kot so bile v vojnah v Siriji, Čečeniji in Afganistanu. Pri tem je govoril rusko in nagovarjal Ruse.

V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo še več kot 100.000 ljudi, skupaj od začetka ruske invazije že skoraj 3,7 milijona, navaja Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). 

Stoječe ovacije nemškega parlamenta ob nagovoru Zelenskega

Zelenski je dopoldan z video nagovorom članom nemškega bundestaga nadaljeval serijo nagovorov tujih parlamentov. Kot v ameriškem kongresu in britanski poslanski zbornici so ga tudi v bundestagu pozdravili s stoječimi ovacijami. Vojno v svoji državi je označil kot nov zid v Evropi, sedanje dogajanje je primerjal z obdobjem hladne vojne, ko je Evropo delila železna zavesa, nemško prestolnico pa berlinski zid.

»Borimo se za življenja in prepričani smo v to, kar smo mi občutili že prej, svet pa tega ni jasno videl. Ločeni smo z zidom, zidom v Evropi, ki deli svobodo od nesvobode, in ta zid postaja vse večji z vsako bombo in z vsako odločitvijo, ki ni sprejeta,« je dejal.

Oblasti v Berlinu je pozval, naj podprejo prošnjo Ukrajine za članstvo v EU. Zahvalil se je Nemcem za pomoč Ukrajincem in nemškim novinarjem za iskreno poročanje, a obenem kritiziral nemško vlado in gospodarstvo. Posebej je izpostavil nemško zavlačevanje s prekinitvijo spornega projekta plinovoda Severni tok 2, ki bi ruski plin pripeljal naravnost v Nemčijo in pri tem zaobšel Ukrajino.

Unesco bo novinarjem, ki delajo v Ukrajini, zagotovil neprebojne jopiče in čelade. Odločitev prihaja po smrti več novinarjev.

Diplomatska prizadevanja za končanje ognja, Nato krepi vzhodno krilo

Ob vse hujših posledicah ruske invazije v Ukrajini se bodo danes nadaljevala diplomatska prizadevanja za ustavitev spopadov, poroča STA. O razmerah v Ukrajini in vzpostavitvi nove bojne skupine Nata na Slovaškem, v kateri bodo tudi slovenski vojaki, pa bosta danes v Bratislavi govorila obrambna ministra Slovenije in Slovaške Matej Tonin in Jaroslav Nad.

Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe

Velika Britanija bo na Poljskem namestila sistem protizračne obrambe Sky Sabre in sto vojakov, je med današnjim obiskom v Varšavi po navedbah STA sporočil britanski obrambni minister Ben Wallace. Napoved prihaja v času, ko zveza Nato zaradi ruskega napada na Ukrajino krepi vzhodno krilo zavezništva. Po Wallacevih besedah Velika Britanija s tem dokazuje, da stoji ob strani Poljski in ščiti njen zračni prostor pred napadi iz Rusije.

Sky Sabre je po navedbah britanske vlade najsodobnejši sistem protizračne obrambe in naj bi bil sposoben zadeti predmet v velikosti teniške žogice, ki leti s hitrostjo zvoka.

Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Varnostni svet ZN drevi o razmerah v Ukrajini

Ob vse slabših humanitarnih razmerah v Ukrajini se bo nocoj na izrednem zasedanju sešel Varnostni svet ZN, poroča STA. Jutri bo medtem glasoval o ruskem predlogu s tem povezane resolucije. Ta ne zahteva prekinitve spopadov in umika tujih enot iz Ukrajine, niti ne priznava, da so v Ukrajini ruske enote. Zahteva pa dostop humanitarne pomoči in zaščito civilistov v Ukrajini. 

Zahodne države so to označile za višek cinizma in norčevanje iz mednarodne skupnosti. 

Svet Evrope začasno prekinil odnose z Belorusijo

Odbor ministrov Sveta Evrope je danes sprejel odločitev o začasni prekinitvi vseh odnosov z Belorusijo zaradi njene dejavne vpletenosti v rusko invazijo na Ukrajino. Po navedbah STA Belorusija tako ne sme več sodelovati na srečanjih in aktivnostih organizacije, odbor pa je med drugim še odločil, da prekinejo vse tehnično sodelovanje z Belorusijo. Kljub temu nameravajo še naprej ohranjati in celo krepiti odnose z belorusko civilno družbo in opozicijo v izgnanstvu.

Odbor ministrov Sveta Evrope je sicer včeraj na izredni seji po 26 letih članstva iz Sveta Evrope izključil Rusijo. Pred tem je to zahtevala parlamentarna skupščina SE. Rusija, ki se je SE pridružila 28. februarja 1996, je že pred tem obvestila glavnega tajnika o svojem izstopu iz organizacije, saj je ocenila, da ustanova postaja »platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi«.