Vsak dan naj bi se v Ukrajino vrnilo med 25.000 in 30.000 Ukrajincev, je po navedbah STA dejal tiskovni predstavnik Andrij Demčenko. Ker so razmere varnejše, zlasti na zahodu države, so se pripravljeni vrniti v domovino in tukaj tudi ostati. Ruske oborožene sile so se konec prejšnjega meseca umaknile iz bližine prestolnice Kijev in se v celoti preusmerile na vzhod države.

Po podatkih Združenih narodov je od 24. februarja, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil napad, v tujino pobegnilo skupno več kot 4,6 milijona Ukrajincev, kar je najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni. Večina tistih, ki so Ukrajino zapustili, je prečkala meje sosednjih držav članic EU, kot so Poljska, Romunija, Madžarska in Slovaška, 90 odstotkov beguncev pa predstavljajo ženske in otroci.

Kijev pogajanja z Rusijo označil za izjemno težka

Pogajanja med Ukrajino in Rusijo o končanju vojne se nadaljujejo, a so »izjemno težka«, se je danes na izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, da so pogajanja v slepi ulici, odzval svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Ruska stran se po njegovih besedah namreč drži svoje tradicionalne taktike javnega pritiska na pogajalski proces, tudi z nekaterimi javnimi izjavami.

Pogajanja za končanje skoraj dvomesečnega oboroženega spora so se začela že ob izbruhu spopadov, vendar doslej niso prinesla nobenih konkretnih rezultatov, spominjajo pri STA. Predstavniki Moskve in Kijeva so se dvakrat osebno sestali v Turčiji, nazadnje konec marca.

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes opozoril, da pomanjkanje doslednosti v ukrajinskih zahtevah na pogajanjih upočasnjuje napredek pri končanju vojaške operacije, obenem pa je zavrnil obtožbe o ruskih vojnih zločinih v mestu Buča, ki jih je označil za »provokacijo«.

Uporaba kemičnega orožja v Mariupolu?

Velika Britanija preiskuje navedbe, da naj bi Rusija v ukrajinskem mestu Mariupol uporabila kemično orožje. Poročila o tem so se sprva pojavila na družbenih omrežjih. Da naj bi ruske sile uporabile to orožje, je navajal tudi ukrajinski bataljon Azov. Predsednik Volodimir Zelenski poročil ni potrdil, je pa posvaril pred uporabo kemičnega orožja.

»Obstajajo poročila, da so ruske sile morda uporabile kemične snovi v napadu na ljudi v Mariupolu. S partnerji si prizadevamo ugotoviti podrobnosti,« je v ponedeljek na Twitterju zapisala britanska zunanja ministrica Liz Truss.

Ukrajinska poslanka Ivana Klimpuš je na Twitterju zapisala, da je Rusija v mestu uporabila »neznano snov« in da ljudje trpijo za težavami z dihali. »Najverjetneje je šlo za kemično orožje!« je še dodala. Pomočnik župana Mariupolja Petro Andruščenko je podal izjavo, da tovrsten napad »trenutno ni potrjen. Čakamo na uradne informacije vojske.«

»Več ljudi ima jasne znake zastrupitve z vojaškimi kemikalijami,« je v video sporočilu dejal vodja tamkajšnjega bataljona Andrej Bilecki. Ruse je obtožil uporabe kemičnega orožja med napadom na metalurški obrat Azovstal v mestu.

Predstavniki zahodnih držav in Ukrajine so že v preteklosti svarili, da bi se lahko Rusija v svoji invaziji na Ukrajino zatekla k uporabi bolj skrajnih ukrepov, tudi kemičnega orožja, a doslej tovrsten napad še ni bil potrjen.

Hojs in Mitarachi največ pozornosti namenila vojni v Ukrajini

Slovenski notranji minister Aleš Hojs in grški minister za migracije in azil Notis Mitarachi sta se včeraj, 11. aprila, srečala na Bledu. Največ pozornosti sta namenila vojni v Ukrajini, postopnemu pristopu k obravnavi pakta o migracijah in azilu ter političnemu upravljanju schengenskega območja.

»Vojna v Ukrajini in njene posledice zahtevajo našo največjo pozornost in usklajeno delovanje držav članic. V teh težkih časih moramo pokazati kar največjo solidarnost z Ukrajino in njenimi prebivalci,« je dejal Hojs.

Dodal je še, da je treba ta migracijski izziv obvladovati skupaj, in sicer z ustreznim in usklajenim odzivom na ravni EU. Izpostavil je pomembnost evropskega sistema registracije oseb z začasno zaščito, koordinirane premestitve ukrajinskih beguncev in prilagodljiva pravila financiranja, za kar bi Slovenija potrebovala tudi dodatne finančne vire. 

Putin: prepričan v uspeh »posebne operacije«

Ruski predsednik Vladimir Putin je glede agresije nad Ukrajino znova izrazil prepričanje v zmago. Cilji »posebne operacije« bodo doseženi, o tem ni dvoma, je dejal med obiskom vesoljskega izstrelišča Vostočni na skrajnem vzhodu Rusije. 

Posredovanje v Ukrajini služi zagotavljanju ruske varnosti, je še vedno odločen Putin. »Nismo imeli druge možnosti,« je dejal in dodal, da je bil konflikt s »protiruskimi silami v Ukrajini« le vprašanje časa. Poudaril je še, da se Rusija ne želi zapreti pred svetom in da sankcije Rusije ne morejo izolirati.