Večino teh žrtev naj bi po navedbah STA povzročila uporaba eksplozivnega orožja, vključno z obstreljevanjem težkega topništva, raketnimi izstrelki in zračnimi napadi. Ukrajinski viri poročajo, da je bilo zaradi spopadov ubitih že več kot 350 civilistov. Rusija vztrajno zanika navedbe, da napada civilne objekte, Ukrajina pa Moskvo obtožuje vojnih zločinov.

Ukrajinska in ruska vojska sta objavili tudi navedbe o velikih izgubah na nasprotni strani. Ukrajinska vojska je objavila, da naj bi bilo od začetka vojne ubitih več kot 5.000 ruskih vojakov in uničenih 191 tankov, po podatkih ukrajinskih virov je bilo poleg tega uničenih tudi 29 ruskih helikopterjev in 29 ruskih letal.

Rusko obrambno ministrstvo pa je objavilo, da so ruske čete prodrle še 16 kilometrov v notranjost regije Lugansk na vzhodu Ukrajine. Po lastnih navedbah so od začetka »posebne operacije« uničili več kot tisoč objektov vojaške infrastrukture, vključno z več kot 300 tanki. Številk, ki jih navajata obe strani, ni mogoče neodvisno preveriti.

Na pepelnično sredo v Ljubljani shod v podporo Ukrajini

V sredo, 2. marca, na Kongresnem trgu v Ljubljani prirejajo shod v podporo Ukrajini, kot je prek družbenih omrežjih sporočil predsednik slovenske vlade Janez Janša.

S shodom se bomo tudi slovenski državljani pridružili Ukrajinski diaspori in ambasadorju Ukrajine v naporih za konec ruske agresije nad njihovo domovino. Začetek shoda je predviden ob 17. uri, po besedah predsednika Janše pa je dogodek prijavljen pristojnemu organu.

V Sloveniji naklonjeni sprejemu beguncev iz Ukrajine, prvi nastanitveni center v Logatcu

V parlamentu so včeraj pozdravili namero Slovenije, da lahko po besedah notranjega ministra Aleša Hojsa zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 ukrajinskih beguncev. Kot je pojasnil vodja poslancev SDS Danijel Krivec, je 200.000 beguncev, ki bi jih po Hojsovih navedbah lahko sprejela Slovenija, maksimalno število, verjetneje pa je, da bo realno število nižje.

Vlada je sprejela tudi sklep o ustanovitvi nastanitvenega centra za begunce iz Ukrajine v Logatcu, ki je predviden v delih prostorov uprave za zaščito in reševanje. Osebe, ki bodo nastanjene v nastanitvenem centru v Logatcu, bodo imele pravico do nastanitve in prehrane ter materialne oskrbe, ki obsega obleko, obutev ter higienske potrebščine. Državljani Ukrajine imajo pravico do nujnega zdravstvenega varstva. Osebe, ki ne bodo nastanjene v nastanitvenem centru, pa bodo imele pravico do denarne pomoči.

V Slovenijo so že prispeli tudi prvi begunci iz Ukrajine: bilo naj bi jih okoli deset, nekaj od njih je nastanjenih v Velenju, nekaj pa v Logatcu. Po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina naj bi bilo v posebnem centru v Logatcu za ženske z otroki zagotovljenih 250 mest, ustanovljena je tudi posebna skupina, v kateri dejavno sodelujejo predstavniki ministrstva za obrambo, in kjer urejajo vse potrebno za sprejem beguncev.

Rusija glede Ukrajine osamljena v Združenih narodih

Rusija se je včeraj glede napada na Ukrajino osamljeno zagovarjala tako v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je začela izredno zasedanje pred sprejetjem resolucije z obsodbo agresije v Ukrajini, kot v Varnostnem svetu ZN, ki je imel na zadnji dan ruskega predsedovanja sejo o humanitarnem položaju v Ukrajini.

Nekaj držav, med njimi Brazilija, je skušalo malce uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, poroča STA, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice Združenih narodov na drugo in še manj grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja. Glavni tajnik Združenih narodov Antonio Guterres je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini.

Besedilo resolucije je napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav, za sprejem pa je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo končala vojne, bo sprejem resolucije po oceni poznavalcev potrdil osamljenost Rusije.

Kijevu se bliža dolg ruski vojaški konvoj

Kijevu se približuje dolg ruski vojaški konvoj, kažejo satelitski posnetki. Konvoj, ki je okoli 25 kilometrov oddaljen od ukrajinske prestolnice, naj bi bil dolg več kot 60 kilometrov, poročajo tuji mediji. S posnetkov je razvidno, da so nekatera vojaška vozila v konvoju precej oddaljena drug od drugega, na nekaterih delih pa so zelo blizu ali vzporedno. Ob poti konvoja je opaziti goreče hiše.

Poleg tega posnetki ameriške družbe kažejo novo kopičenje ruskih sil, helikopterjev in kopenskih vozil, v Belorusiji okoli 30 kilometrov od meje z Ukrajino. Ruske sile naj bi začele tudi napad na mesto Herson na jugu Ukrajine. Ruska vojska je v zadnjih dveh dneh okrepila tudi napade na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov. Število žrtev v mestu in škoda na civilni infrastrukturi se zaradi uporabe raketnega orožja povečuje.

Profesorji ruščine v Sloveniji izrazili podporo ukrajinskemu narodu

Profesorji ruščine v Sloveniji so v pismu za javnost izrazili podporo ukrajinskemu narodu, ki se sooča z rusko invazijo. Izrazili so ogorčenje in žalost nad »nerazumno vojaško odločitvijo trenutne ruske vladajoče politike in njenega predsednika«.

Zapisali so, da »kot jezikoslovci radi spoznavajo in občudujejo različne jezike in njihove kulture, tako je tudi v primeru Ukrajine in Rusije«, vendar pri njih »ni prostora za vojne ali kakršne koli druge oblike sovraštva, ampak zgolj za gradnjo mostov in toplih prijateljskih odnosov z obema državama, katerih kultura in umetnost sta vsem nam že veliko dali,« poroča STA.

Nobena vojna ali politika, so dodali, ne more premagati ljubezni in občudovanja obeh kultur, tako ukrajinske kot ruske: »Temu bomo ostali zvesti še naprej. Ne verjamemo v sovražne odnose, vemo, da so jeziki, kultura in umetnost nad tem, zato skupaj z Ukrajinci in številnimi Rusi kličemo k takojšnjemu miru in pomiritvi.«

Že več kot 660.000 ljudi pobegnilo iz Ukrajine v iskanju varnosti v drugih državah

Po podatkih Združenih narodov je že več kot 660.000 beguncev pobegnilo iz Ukrajine v sosednje države. Eksodus je sprožil naraščajočo krizo na mejnih prehodih, saj na tisoče ljudi čaka na vstop v sosednje evropske države, vključno s Poljsko, Madžarsko in Romunijo.

Tiskovna predstavnica agencije ZN za begunce Shabia Mantoo je dejala, da je po trenutnih podatkih 281.000 beguncev iz Ukrajine na Poljskem in več kot 84.500 na Madžarskem. Več kot 36.400 jih je bilo v Moldaviji, od tega 32.500 v Romuniji in 30.000 na Slovaškem. Agencija ZN je sporočila, da se veliko beguncev seli v druge evropske države, približno 34.600 pa jih je to že storilo. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je medtem povedal, da je v Nemčijo doslej prispelo 1.800 beguncev iz Ukrajine.

V ponedeljek je vlak z več sto ljudmi prispel v mesto Przemysl na jugovzhodu Poljske.

Ruska vojska napadla središče Harkova

Ruska vojska je davi obstreljevala središče Harkova, drugega največjega mesta v Ukrajini, po navedbah tamkajšnjih oblasti pa »ruski okupator še naprej uporablja težko orožje proti civilnemu prebivalstvu«. Ruska raketa je med drugim priletela na osrednjii mestni trg in povzročila obsežno eksplozijo, poroča STA. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na Twitterju objavil videoposnetek eksplozije na Trgu svobode v Harkovu in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil vojnih zločinov. Današnji napad v središču Harkova je označil za »barbarskega« in mednarodno skupnost znova pozval k zaostritvi sankcij proti Rusiji.

Ukrajinske oblasti so medtem sporočile, da je po prvih podatkih v napadu ranjenih najmanj šest ljudi, med njimi tudi otrok. Kot se zdi, so tarča napadov vladni uradni na Trgu svobode v središču mesta. Harkov, mesto ob ruski meji na severovzhodu Ukrajine, kjer živi približno 1,5 milijona ljudi, je tarča ruskih sil, odkar se je v četrtek začel napad na Ukrajino.

Zelenski pozval EU, naj dokaže, da je z Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v virtualnem nagovoru Evropskega parlamenta pozval, naj EU dokaže, da je z Ukrajino, da je ne bo pustila same. »Potem bo življenje premagalo smrt in svetloba bo premagala temo. Slava Ukrajini,« je dejal Zelenski.

Scholz pozval k ustavitvi prelivanja krvi v Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes vnovič pozval k takojšnji ustavitvi napadov na Ukrajino. Kot je dejal, mora Rusija ustaviti »prelivanje krvi« v Ukrajini, umakniti svoje sile in se vrniti k dialogu.

Ob spopadih v Ukrajini, od koder je po podatkih Združenih narodov zbežalo že okoli 660.000 ljudi, se medtem nadaljujejo mednarodna prizadevanja za končanje ruske invazije. O ruski agresiji in njenih posledicah so danes govorili zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske, pa tudi finančni ministri držav skupine G7.

Ruska vojska skupaj s separatisti Ukrajino odrezala od Azovskega morja

Ruska vojska in proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so združili moči ter prevzeli nadzor v ključni regiji vzdolž Azovskega morja, je danes, šesti dan ruske invazije na Ukrajino, sporočil tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva v Moskvi Igor Konašenkov. 

Poslovanje v Rusiji prekinja vse več mednarodnih podjetij

Posledice sankcij, ki jih je po invaziji na Ukrajino zoper Rusijo sprejel Zahod, beleži tudi vse več mednarodnih podjetij, ki poročajo o prekinjanju ali omejevanju poslovanja v Rusiji. Ustavljajo ladijske in avtomobilske pošiljke v največjo državo na svetu, protestno izstopajo tudi iz nekaterih investicij, povezanih z Rusijo, denimo energetskih.

Evropski parlament za hitro dodelitev statusa kandidatke Ukrajini

Potem ko sta slovenski in poljski premier, Janez Janša in Mateusz Morawiecki, evropske kolege v pismu pozvala k čimprejšnjemu članstvu Ukrajine v EU, pobudo v tej smeri podpira vedno več držav. Podporo so ji izrekli na Madžarskem in Romuniji. Pismo s podporo članstvu so podpisali tudi predsedniki držav, vključno predsednikom Borutom Pahorjem.

Evropski parlament je danes na izrednem zasedanju v Bruslju sprejel resolucijo, s katero je najostreje obsodil rusko invazijo Ukrajine. Ob tem je pozval, naj se Ukrajini hitro dodeli status kandidatke za članstvo v uniji ter naj unija proti Kremlju ukrepa s še strožjimi sankcijami, tudi z omejitvijo uvoza ruske energije.

Minister Logar napovedal 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči Ukrajini

Zunanji minister Anže Logar je danes napovedal, da bo Slovenija prebivalcem Ukrajine namenila 1,1 milijona evrov humanitarne pomoči. Pomoč bo Slovenija zagotovila prek Urada ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti, Urada Visokega komisarja za begunce, Caritas Internationalis in Mednarodnega odbora Rdečega križa.

Čeprav bosta obseg in razsežnost razseljevanja verjetno postala očitna šele v prihodnjih dneh in tednih, ukrajinske oblasti ocenjujejo, da bi lahko državo zapustilo do pet milijonov ljudi.