Rusija je namreč sinoči od Ukrajine zahtevala, da njeni vojaki odložijo orožje in mesto zapustijo danes zjutraj, od Kijeva pa je pisni odgovor na svoje zahteve pričakovala do 3. ure zjutraj po srednjeevropskem času, poroča STA. Napovedala je tudi, da bo v primeru ukrajinske predaje danes dopoldne vzpostavila humanitarne koridorje za umik prebivalcev.

Na kontrolnih točkah naj bi jih čakali »udobni avtobusi«, ki jih bodo prepeljali na različne cilje, tudi v Rusijo, kjer jih čakajo topli obroki in zdravniška pomoč. V Rusiji naj bi bilo že skoraj 60.000 »rešenih prebivalcev Mariupola«, ki po navedbah ruske strani zdaj javno govorijo o množičnih zločinih, storjenih s strani oblasti tega mesta.

Rusko obrambno ministrstvo je na družbenem omrežju Telegram nagovorilo predstavnike krajevnih oblasti v Mariupolu z besedami, da so oni tisti, ki imajo pravico sprejeti »zgodovinsko odločitev«, če bodo sprejeli napačno odločitev, pa jih zaradi »grozljivih zločinov in provokacij« ter »grozljivega odnosa do lastnih državljanov« po navedbah ruske strani čaka vojaško sodišče.

Ponoči je kljub temu prišel pričakovan odgovor Kijeva, kaj bo sledilo zdaj, pa zaenkrat ni povsem jasno. Namestnica ukrajinskega premierja je rusko stran obtožila »namerne manipulacije« in ponovila, da so v Mariupolu, kjer v katastrofalnih razmerah in ob nenehnem obstreljevanju ostaja ujetih okoli 300.000 ljudi, »dejansko zajeti talci«. V video sporočilu na Telegramu je Rusom še očitala, da se vedejo kot teroristi, ko zvečer obljubljajo odprtje humanitarnih koridorjev, nato pa jih zjutraj obstreljujejo.

Donacija za Ukrajino TUKAJ.

V bombardiranju na zahodu Kijeva več mrtvih

Ruske sile so pozno sinoči bombardirale zahod ukrajinske prestolnice Kijev, pri čemer je umrlo najmanj osem ljudi. Kljub blokadam ruski vojaki nadaljujejo ofenzivo na prestolnico, poroča STA. V Kijevu so bombe zadele stanovanjske stavbe in nakupovalno središče, pri čemer so izbruhnili požari. Reševalci se še vedno prebijajo skozi ruševine in iščejo morebitne preživele.

Ruske sile vztrajajo pri ofenzivi na Kijev, čeprav v zadnjih dveh tednih tam niso bistveno napredovale. O največ spopadih poročajo s severozahoda in vzhoda prestolnice. Ukrajinska vojska je medtem v svojem dnevnem poročilu sporočila, da so včeraj uničili sedem ruskih tarč, med drugim letalo in drone. Opazili so tudi, da ruske sile vse manj uporabljajo letala, povečali pa naj bi uporabo brezpilotnih letalnikov.

Številni si še vedno prizadevajo ubežati spopadom: včeraj je po humanitarnih koridorjih iz več ukrajinskih mest zbežalo 7.295 ljudi, od tega jih je skoraj 4.000 zbežalo iz Mariupola v Zaporožje. Od dogovorjenih sedmih koridorjev so štirje varni in v uporabi.

Ukrajina: od začetka ruske invazije najmanj 902 civilni žrtvi

V Ukrajini sta bila od začetka vojne do polnoči 19. marca po krajevnem času ubita najmanj 902 civilista, 1.459 je bilo ranjenih, je ob koncu tedna sporočil Urad Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR).

Večino žrtev je povzročilo eksplozivno orožje, kot je težko topništvo in raketni ogenj, pa tudi raketni in zračni napadi, navaja spletni portal Vatican News.

Dejansko število žrtev je verjetno veliko večje. Čeprav ima OHCHR v Ukrajini veliko nadzorno skupino, je po njihovih navedbah nemogoče pridobiti ali preveriti poročila o žrtvah iz več močno prizadetih mest, vključno z Mariupolom.

Putinov nagovor ob osmi obletnici ruske priključitve Krima 18. marca 2022. FOTO: Vatican Media

Teolog svari pred nacistično retoriko v Putinovem govoru

Dunajski teolog Jan-Heiner Tück opozarja, da si je ruski predsednik Vladimir Putin od Adolfa Hitlerja in njegovega manifesta Moj boj izposodil nezaslišano retoriko: Putin je namreč v nagovoru minulo sredo prozahodne Ruse označil za »izdajalce ljudstva« in družbo pozval, naj se »očisti«, poroča avstrijski Kathpress. Predvsem je prelomil tabu, ko je v istem nagovoru omenjal »končno rešitev« v zvezi z vojno v Ukrajini, je prepričan Tück – besedno zvezo, s katero so nacionalsocialisti leta 1942 označili svojo odločitev, da uničijo evropsko judovstvo.

Putinovi argumenti ob tem vodijo v »samoprotislovje«, ko se pretvarja, da želi »denacificirati« Ukrajino, obenem pa uporablja nacistični besednjak in uporablja ponižujočo retoriko, da bi »zagotovil ideološko homogenizacijo ruske družbe«. Namen »denacifikacije« je povsem nesmiseln, saj Ukrajino »vodi predsednik judovskega porekla, ki je izgubil prednike v nacističnih taboriščih«.

Po Tückovem mnenju bi morala »tudi Cerkev glasno povzdigniti svoj glas« proti stopnjevanju političnega jezika, proti »ideološki skladnosti in razlikam med prijateljem in sovražnikom«, moskovski patriarhat pa trmasto molči – »in ta tišina joče v nebesa«.

V Černobilu prvič od ruske zasedbe opravili rotacijo osebja

V jedrski elektrarni v Černobilu so prvič od ruske zasedbe območja nuklearke uspeli opraviti rotacijo osebja, je danes sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Po navedbah ukrajinskih oblasti se je polovica osebja po štirih tednih dela včeraj vrnila domov, delo pa je začela druga ukrajinska ekipa, poroča STA.

Kot je pojasnil glavni direktor IAEA Rafael Grossi, je to »pozitivna novica, čeprav je prišla pozno«, ob tem pa je dodal, da si zaposleni v Černobilu zaslužijo vse spoštovanje zaradi dela v izjemno težkih razmerah, ter izrazil upanje, da bodo kmalu lahko zamenjali tudi drugo polovico osebja.

Rusija je takoj po napadu na Ukrajino 24. februarja zasedla območje nuklearke v Černobilu, kjer se je leta 1986 zgodila najhujša jedrska nesreča doslej. Odtlej je bilo tam okoli sto ukrajinskih tehnikov, ki skrbijo za varnost. Še vedno ni jasno, zakaj so ruske sile zavzele območje z uničenim reaktorjem, ki je prekrit z betonsko-kovinskim sarkofagom in ga je treba nenehno nadzorovati ter spremljati stopnjo radioaktivnosti.

Odesa prvič tarča ruskega napada

Ključno pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju je bilo danes prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino tarča napada ruskih vojaških sil. Doslej so ji napadalci prizanesli, danes pa naj bi napadli stanovanjska poslopja na obrobju mesta, poroča STA. O žrtvah sicer iz mesta ni poročil, po navedbah domačinov pa naj na prizorišču izbruhnil požar.

Župan Odese Genadij Truhanov je očitno pretresen povedal, da je ruska vojska obstreljevala »stanovanjske zgradbe, v katerih živijo miroljubni ljudje«. Po navedbah ukrajinskega časnika Kyiv Independent naj bi Rusi milijonsko Odeso obstreljevali z vojaških ladij v Črnem morju.

Pred tem so iz Odese poročali o povečani dejavnosti ruskih brezpilotnih letalnikov. Nekatere od njih naj bi ukrajinski vojski uspelo sestreliti, vendar teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Brez napredka pri pogovorih

Diplomatski napori za končanje vojne se medtem po poročanju tujih medijev nadaljujejo, saj sta ukrajinska in ruska delegacija danes prek videopovezave nadaljevali pogovore. Po navedbah Moskve na njih ni prišlo do pomembnega napredka in za zdaj ne vidijo možnosti za srečanje na najvišji ravni med predsednikoma Putinom in Zelenskim.

EU potrdila strateški kompas 

Zunanji in obrambni ministri EU so danes v Bruslju potrdili strateški kompas. Gre za vizijo obrambnega razvoja Unije v prihodnjem desetletju, ki je nastala v luči razmer v Ukrajini. Eden ključnih delov nove strategije je vzpostavitev zmogljivosti za hitro odzivanje na krize z do 5000 vojaki do leta 2025, navaja STA. »To ni odgovor na vojno v Ukrajini, je pa del odgovora,« je pomen strateškega kompasa opisal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell ob prihodu na današnje zasedanje. 

Za začasno zaščito doslej zaprosilo 4400 oseb iz Ukrajine 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na današnjem srečanju s številnimi tujimi veleposlaniki v Sloveniji povedal, da je od 10. marca za začasno zaščito zaprosilo 4400 oseb iz Ukrajine, 593 oseb pa je podalo tudi namero za mednarodno zaščito, so sporočili z ministrstva. Hojs je ob tem izrazil solidarnost Slovenije z Ukrajino in obsodil rusko vojaško agresijo na Ukrajino. Kot je pojasnil, se je Slovenija na krizo nemudoma odzvala in v Ukrajino poslala vojaško opremo in humanitarno pomoč, prav tako pa pomaga Ukrajincem, ki so se zatekli k nam. Dogodka v prostorih ministrstva se je udeležilo 27 veleposlanikov in predstavnikov veleposlaništev v Sloveniji.