Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Ukrajinska stran trdi, poroča STA, da so eno glavnih ladij ruske mornarice zadele ukrajinske rakete. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je na križarki Moskva izbruhnil požar, ki je zajel tudi strelivo, to pa je eksplodiralo. Ladja je huje poškodovana, posadko so uspeli evakuirati.

Raketna križarka Moskva, ki so jo zgradili v ukrajinskem Mikolajivu, je v uporabi od začetka 80. letih prejšnjega stoletja, s 510-člansko posadko pa je med drugim služila tudi v sporu v Siriji, kjer je varovala ruske sile v oporišču Hmeimim.

Krepitev spopadov na vzhodu Ukrajine

Spopadi v Ukrajini se krepijo na vzhodu države, kjer je ruska vojska po lastnih navedbah prevzela nadzor nad večino Mariupolja, vendar ukrajinska stran teh navedb ni potrdila.

O novih smrtnih žrtvah med drugim poročajo iz Harkova, kjer so po raketnem napadu ruskih sil umrli štirje civilisti, deset jih je bilo ranjenih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko število min in granat, ki jih sedaj odstranjujejo. Zelenski se je v svojem rednem nočnem nagovoru zahvalil Poljski in baltskim državam za njihovo podporo po obisku štirih predsednikov v Kijevu, obenem pa znova pozval Evropsko unijo, naj se odreče ruskim energentom.

Rusija obtožila Ukrajino obstreljevanja obmejnih ruskih naselij

Rusija je danes ukrajinsko vojsko obtožila obstreljevanja Klimovega, naselje 10 kilometrov od rusko-ukrajinske meje, pri čemer naj bi bilo ranjenih sedem civilistov. »Ukrajinske sile so z dvema težko oboroženima vojaškima helikopterjema nezakonito vstopile v ruski zračni prostor in izvedle vsaj šest zračnih napadov na več stanovanjskih stavb v naselju,« navaja ruski preiskovalni odbor. Po besedah ruske varnostne službe FSB naj bi ukrajinske sile streljale tudi mejno kontrolno točko, kjer je nad 30 ukrajinskih beguncev prečkalo mejo z Rusijo, ranjenih ni bilo.

Uničeno vozilo v kijevskem predmestju Buča, včeraj. FOTO: Vatican Media

V Ukrajini danes devet humanitarnih koridorjev

V Ukrajini bodo po dnevu prekinitve danes odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupolja, je po navedbah STA danes sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Včeraj zaradi blokad in kršitev premirja s strani ruske vojske niso organizirali humanitarnih koridorjev, današnje pa bodo iz Luganska organizirali pod pogojem, da bo ruska stran spoštovala prekinitev ognja.

V zadnjih nekaj dneh z izjemo srede so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočile evakuacijo več tisoč ljudi.

50 dni vojne, več kot 4,7 milijona beguncev

V 50 dneh vojne je Ukrajino – po oceni visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) – zapustilo že nad 4,7 milijona Ukrajincev, zgolj včeraj še skoraj 80.000. Od tega je skoraj 90 % vseh beguncev žensk in otrok. Obenem je državo zapustilo še blizu 215.000 tujcev, medtem ko je po oceni Mednarodne organizacije za migracije (IOM) znotraj države razseljenih 7,1 milijona oseb. Največ beguncev, 60 % vseh ali 2,7 milijona, se je zateklo v Romunijo, nad 470.000 Ukrajincev pa tudi v Rusijo in blizu 418.000 v Moldavijo.

Nehammer: Putin je zagotovil oskrbo s plinom

Avstrijski kancler Karl Nehammer je v pogovoru za agencijo APA po srečanju v Moskvi z Vladimirjem Putinom dejal, da je oskrba Evrope z ruskim plinom zagotovljena, saj mu je ruski predsednik obljubil, da bodo dobavljene v pogodbah dogovorjene količine plina, ki jih bo možno plačati v evrih. Kot je pojasnil Nehammer, je v pogovoru Putina opozoril, da lahko – kljub ruskim zagotovilom – zaradi vojne pride do težav pri oskrbi s plinom, saj obstaja nevarnost poškodbe plinovoda čez Ukrajino.

Svarilo Medvedjeva, če se Finska in Švedska pridružita Natu

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je zvezo Nato posvaril pred pridružitvijo Finske in Švedskem, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji vključno z namestitvijo jedrskega orožja. Po njegovem bi včlanitev obeh držav v zvezo Nato pomenila, da bo morala Moskva okrepiti svoje kopenske, pomorske in zračne sile na območju Baltskega morja, da bi tako ustvarila vojaško ravnovesje. Opozoril je še na jedrsko grožnjo, saj da potem ne bi bil več možen Baltik brez jedrskega orožja.

Vlada zagotovila dodatnih 22 milijonov evrov za oskrbo beguncev iz Ukrajine

Urad za oskrbo in integracijo migrantov pa je prevzel novo področje delovanja z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki predvideva množičen prihod beguncev iz Ukrajine. Vlada je uradu na včerajšnji dopisni seji za izvrševanje nalog letos zagotovila dodatna sredstva v višini dobrih 22 milijonov evrov. Pri uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov bodo namreč odprli proračunsko postavko »begunci iz Ukrajine«.