Rusija se je Svetu Evrope pridružila 28. februarja 1996, včeraj pa je obvestila generalnega sekretarja o svojem izstopu iz organizacije, saj je ocenila, da institucija postaja platforma za zahodni narcizem in subverzivno delovanje proti Moskvi, navaja STA. Moskva meni, da države Nata in EU spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije.

Eksplozije v več mestih

Prebivalce več ukrajinskih mest so zjutraj prebudile sirene. Te so se med drugim oglasile v Kijevu, Lvovu, Dnepru, Ivano-Frankivsku in Odesi. O eksplozijah so navsezgodaj poročali iz Zaporožja, v prestolnici, kjer velja 35-urna omejitev gibanja, poročajo o glasnih eksplozijah. Reševalci so sporočili, da je bila zadeta 12-nadstropna stanovanjska stavba, poškodovana je bila tudi sosednja devetnadstropna stavba. Najmanj dva človeka naj bi bila ranjena, evakuirali pa so 35 ljudi. Reševalci še naprej iščejo preživele. 

Preberite tudi: Župan Kijeva Vitalij Kličko papeža znova povabil v prestolnico

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je sinoči v Kijevu sprejel premierje Slovenije, Poljske in Češke ter se jim zahvalil za podporo, je v nočnem videonagovoru dejal, da pogovori z Rusijo postajajo bolj realistični, a za preboj je še vedno potreben čas. »Vsi si čim prej želimo miru in zmage,« je dejal in dodal, da so za to potrebna prizadevanja in potrpežljivost. Vsaka vojna se konča s sporazumom, je dejal in zatrdil, da se bodo sestanki z rusko stranjo nadaljevali. Po dveh dneh pogovorov prek videokonferenc, naj bi se strani na daljavo sestali tudi danes. 

Kakšna so pogajalska izhodišča? 

Ukrajina zahteva ustavitev spopadov in umik ruskih enot. Rusija medtem še naprej pritiska na Ukrajino, naj se odpove namenu pridružitve zvezi Nato in uradno prizna Krim kot ruski, pokrajini Lugansk in Doneck pa kot neodvisni državi.  Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je priznal, da pogajanja niso enostavna,  a obstaja upanje za sklenitev kompromisa.   Kremlju ob tem omenjajo status Ukrajine kot nevtralne države.

Zelenski je sicer včeraj na videokonferenci s predstavniki Nata priznal, da se Ukrajina ne bo mogla včlaniti v zavezništvo. »To je resnica in treba jo je sprejeti,« je dejal in izrazil zadovoljstvo, da Ukrajinci začenjajo razumevati, da se morajo zanesti sami nase.  Znova je obžaloval, da Nato ne želi vzpostaviti prepovedi poletov nad ukrajinskim ozemljem. 

Stoječe ovacije kongresnikov Zelenskemu

Zelenski je danes v videonagovoru obeh domov ameriškega kongresa – pred začetkom je bil deležen stoječih ovacij kongresnikov – izrazil hvaležnost za vso pomoč, ki pa je Ukrajina potrebuje še več, in hkrati znova pozval k vzpostavitvi območja prepovedi poletov nad Ukrajino. »Je preveč to zahtevati?« je vprašal in si odgovoril: če je to preveč, pa potrebujemo obrambni sistem pred zračnimi napadi in letala. Kongres je pozval k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji, »dokler se ne bo ruski vojaški stroj ustavil. Vsa ameriška podjetja morajo nemudoma zapustiti ruski trg, ker je na njem prelita naša kri.« Zelenski se je ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu zahvalil za osebno angažiranje pri zagotavljanju pomoči Ukrajini in še dodal: »Ne vidim smisla v življenju, ki ni sposobno ustaviti umiranja.«

Nova bojna skupina Nata na Slovaškem

Slovaški parlament je včeraj odobril vzpostavitev nove bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov, med njimi tudi do sto slovenskih. Pred tem je vzpostavitev bojne skupine že potrdila vlada. Kot je pojasnil slovaški obrambni minister Jaroslav Ned, bodo v okviru bojne skupine imeli na voljo tudi protizračni obrambni sistem Patriot. »V bližnji prihodnost pričakujemo neposredni vojaški napad Ruske federacije proti letališču Uzhhorod (v Ukrajini) v bližini meje s Slovaško,« je utemeljil vzpostavitev nove bojne skupine.

Vzpostavitev mirovne misije pod vprašajem

V Bruslju se danes ponovno sestajajo obrambni ministri Nata, za skupno mizo sta tudi ministra s Finske in Švedske, ki sicer nista članici Nata. Ukrajinski obrambni minister pa sodeluje prek videokonference. Na mizi imajo med drugim zamisel o napotitvi mirovne misije Nata v Ukrajino, kar je ob včerajšnjem obisku v Kijevu predlagal podpredsednik poljske vlade. A so članice do ideje večinoma zadržane, češ, da je o tem glede na to, da je v Ukrajini vojna, še prezgodaj govoriti.

Estonski obrambni minister Kalle Laanet pa se je na zasedanju zavzel za vzpostavitev območja prepovedi preletov nad Ukrajino, poroča STA. Na to je sicer že večkrat opozoril slovenski premier Janez Janša, prav tako je to jasna prošnja Ukrajine. Vendar zavezništvo ostaja zadržano, kot je pred dnevi pojasnil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to lahko pomenilo še več ubitih civilistov. Ameriški predsednik Joe Biden pa je pred dnevi opozoril tudi na možnost izbruha tretje svetovne vojne.

Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Mariupolj: Rusi za talce vzeli bolnike

Tragične novice znova prihajajo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupolj. Predstavniki lokalnih oblasti trdijo, da so ruske sile sinoči vzele za talce okoli 400 bolnikov in zdravnikov v eni od bolnišnic, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Iz obleganega Mariupolja je včeraj po humanitarnem koridorju je uspelo oditi 20 tisoč ljudi. Razmere v mestu sicer po ocenah Mednarodnega odbora Rdečega križa ostajajo kritične, še vedno ne morejo dostaviti pomoči. Prebivalci so ostali brez tekoče vode, ogrevanja, zmanjkuje jim hrane.

Na petdnevno misijo v Kijev je sicer danes prispel vodja Mednarodnega odbora rdečega križa Peter Mauer, ki naj bi poskušal zagotoviti lažji dostop za humanitarne organizacije in večjo zaščito civilnega prebivalstva. Organizacija sodeluje tudi pri humanitarnih koridorjih.

Žrtve med vojnimi dopisniki

V napadu na novinarje, v katerem je bil včeraj v bližini Kijeva ubit snemalec televizijske postaje Fox News Pierre Zakrzewski, njegov kolega Benjamin Hall pa ranjen, je življenje izgubila tudi 24-letna ukrajinska producentka Oleksandra Kuvšinova, ki je delala za Fox News.  V Ukrajini so bili po navedbah ukrajinske varuhinje človekovih pravic Ljudmile Denisove ubiti še trije drugi novinarji, in sicer ameriški novinar Brent Renaud in dva ukrajinska novinarja Viktor Dudar in Jevhen Sakun. Več kot 30 novinarjev naj bi bilo ranjenih, poroča STA.

Francija ob tem strani v vojni pozva, naj zaščitijo novinarje, ki tam opravljajo svoje delo. Novinarji, ki pokrivajo konflikt, prispevajo k zagotavljanju nepristranskih informacij ter javni razpravi, povsod po svetu, je dejal francoski zunanji minister.  

Preberite tudi: Vojna v Ukrajini tragično razkrila vse senčne strani poslovanja z dojenčki

Pahor z avstrijskim kolegom obsodil rusko agresijo

V znamenju ruske agresije v Ukrajini je potekalo tudi včerajšnje srečanje avstrijskega in slovenskega predsednika države Alexandra Van der Bellna in Boruta Pahorja na Dunaju. Po pogovorih sta v skupni izjavi obsodila agresijo Rusije in pozvala k takojšnji prekinitvi ognja. Pozdravila sta odločitev Kijeva in Moskve, da nadaljujeta pogajanja.

O pomenu vojne v Ukrajini za Evropo in ves svet, je Pahor danes spregovoril tudi v nagovoru študentom Diplomatske akademije na Dunaju. Ker oživlja »mentaliteto geopolitike«, je pomembno, da EU čimprej integrira države Zahodnega Balkana, zlasti BiH. Sicer bo to lahko ogrozilo mir in varnost v celotni Evropi, je opozoril Pahor.

V Ukrajini vsak dan minuta molka za žrtve vojne

Zelenski je sporočil, da se bodo odslej vsak dan z minuto molka spomnili žrtev ruske agresije na Ukrajino: »Vsako jutro ob devetih se bomo spomnili Ukrajincev, ki so dali življenje,« je po navedbah STA dejal v danes objavljenem videosporočilu. Ob tem je pojasnil, da se bodo spomnili civilistov in vojakov, »vseh, ki bi še živeli, če Rusija ne bi začela vojne«.

Opozoril je tudi na teroristična dejanja, ki jih v Ukrajini izvaja ruska država, kot primere pa je navedel ugrabitve županov in poslancev na ozemljih, ki jih je zasedla Rusija, ter bolnišnico v Mariupolju, v kateri naj bi ruska vojska zadrževala okoli 400 zaposlenih. Poudaril je, da bo morala »Moskva za vse to odgovarjati«.

Od začetka ruske invazije je Visoki komisariat ZN za človekove pravice potrdil smrt 726 civilistov, med njimi 42 otrok in mladostnikov, so sporočili iz Ženeve. Poleg tega je bilo po njihovih informacijah ranjenih 1174 civilistov.