Negativne posledice vojne bodo prizadele tako industrijski kot storitveni sektor največje države na svetu. »Rusija bo dolgoročno izgubila precejšen del svoje blaginje,« je Bundesbank zapisala v ta teden objavljenem poročilu.

Po napovedih strokovnjakov bodo nove prepovedi izvoza, ki so jih uvedle zahodne države, in omejitve dobave, ki so jih uvedla številna podjetja, verjetno še posebej močno prizadele rusko industrijo. V poročilu so opozorili še, da »ruski industriji grozijo resna izguba učinkovitosti in tehnološko nazadovanje zaradi obsežne mednarodne izolacije«. 

Rusijo je že zapustilo večje število visokokvalificiranega kadra, ta trend pa se bo po vsej verjetnosti nadaljeval kot posledica vojne.

Na podlagi teh izsledkov strokovnjaki ugotavljajo, da se bo Rusija v prihodnjih letih verjetno še bolj zanašala na izvoz nafte in plina, vendar tudi to ne bo tako enostavno kot doslej. Embargo bo vplival na povpraševanje in lahko bi pomenil, da bodo tisti, ki kupujejo rusko nafto in plin, morda želeli velike popuste, menijo strokovnjaki Bundesbank.

»Rusija bo morda kmalu prisiljena znatno zmanjšati proizvodnjo nafte zaradi manjšega povpraševanja,« je še navedeno v poročilu.

Putin z Macronom in Scholzem o dobavah orožja Ukrajini in prehranski krizi 

Ruski predsednik Vladimir Putin je v včerajšnjem telefonskem pogovoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza opozoril na nevarnosti okrepljenih dobav orožja Ukrajini, ker bi te lahko še dodatno destabilizirale razmere in poglobile humanitarno krizo na vzhodu Ukrajine.

Rusija je pripravljena iskati načine za nemoten izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč.

»Povečanje dobav ruskih gnojil in kmetijskih proizvodov bo tudi pomagalo zmanjšati napetosti na svetovnem prehranskem trgu, kar bo seveda zahtevalo umik relevantnih sankcij,« je po poročanju tujih medijev ruski predsednik sporočil voditeljema dveh največjih evropskih gospodarstev. 

Putin se je o možnosti za rusko deblokado izvoza žita iz ukrajinskih pristanišč v petek pogovarjal še z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem, v četrtek pa z italijanskim premierjem Mariom Draghijem.

Patriarh Kiril razume odločitev za neodvisnost ukrajinske cerkve

Poglavar ruske pravoslavne cerkve, patriarh Kiril, je danes dejal, da »razume odločitev pravoslavne cerkve v Ukrajini, da razglasi avtokefalnost«. Ukrajinska pravoslavna cerkev, ki je bila del moskovskega patriarhata, je v petek prekinila vezi z Rusijo in razglasila popolno neodvisnost. 

Ukrajinska pravoslavna cerkev pretrgala vezi z Moskvo. 

»Popolnoma razumemo, kako danes trpi ukrajinska pravoslavna cerkev,« je danes v moskovski katedrali Kristusa odrešenika poudaril poglavar ruske pravoslavne cerkve. Kot je dodal, »morajo njegova blaženost metropolit Onufrij in episkopat danes ravnati čim bolj modro, da ne bi otežili življenja svojih vernikov«. 75-letni patriarh Kiril je sicer del Putinovega vladajočega aparata, zagovarja konservativne vrednote in podpira avtoritarne težnje Kremlja. Podprl je rusko vojaško kampanjo v Ukrajini in pozival podpornike, naj se zberejo v boju proti »zunanjim in notranjim sovražnikom Moskve«.

Ruska ofenziva v Ukrajini je duhovno avtoriteto moskovskega patriarhata v Ukrajini postavila pod vprašaj. Več sto pravoslavnih duhovnikov je v zadnjih tednih podpisalo odprto pismo, v katerem so pozvali Kirila, naj se zaradi podpore ruski invaziji sooči z verskim sodiščem.

Ruska vojska po navedbah Kijeva izgubila več kot 30.000 vojakov

Ukrajinska vojska je danes sporočila, da je ruska vojska od invazije na Ukrajino izgubila že več kot 30.000 vojakov. Poleg tega naj bi ukrajinska vojska od začetka invazije uničila več kot 1300 tankov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh sodobnih tankov ruske vojske. 

Zaradi hudih izgub na bojišču je bila po navedbah svetovalca ukrajinskega notranjega ministra ruska vojska prisiljena uporabiti več kot 50 let stare tanke T-62. Ruske sile naj bi poleg tankov izgubile že več kot 3000 oklepnikov, okoli 200 letal in skoraj 200 helikopterjev. 

Erdogan napovedal pogovora s Putinom in Zelenskim

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da se bo v ponedeljek po telefonu pogovarjal s predsednikoma Rusije in Ukrajine. Kot poročajo tuji mediji, je Putinov urad že potrdil pogovor. Tema naj bi bila vojna med državama, pa tudi vključevanje Finske in Švedske v Nato.

»Upamo, da se bo vojna med Rusijo in Ukrajino čim prej končala z mirom, a zdi se, da se stvari z vsakim dnem slabo razvijajo. V ponedeljek bom imel telefonske pogovore z Rusijo in Ukrajino. Znova bomo pozvali obe strani k uporabi dialoga in diplomacije,« je dodal Erdogan. Nazadnje sta Erdogan in Putin po telefonu govorila 26. in 28. aprila. 

Putin in Vučič dosegla dogovor o dobavi plina Srbiji

Srbija bo še naprej prejemala zemeljski plin iz Rusije po ugodni ceni. O tem sta se v današnjem telefonskem pogovoru dogovorila srbski predsednik Aleksandar Vučić in ruski predsednik Vladimir Putin. Srbski mediji poročajo, da je Vučić posebej poudaril, da bo pogodba sklenjena za tri leta in ne le nekaj mesecev, kot je bilo rečeno doslej.

Zelenski obiskal vojake v Harkovu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes prvič od začetka ruske invazije na Ukrajino odpotoval na vzhod države. Obiskal je vojaške enote v Harkovu, ki je od frontne črte oddaljen le dobrih 15 kilometrov, in se jim zahvalil za pripravljenost »žrtvovati lastno življenje za našo domovino«. 

Med poročilom vojaškega vodstva o operativnih razmerah na fronti je Zelenski z guvernerjem Olegom Sinjehubovom govoril tudi o škodi na civilnih objektih v regiji. Po besedah Sinjehubova je bilo v Harkovu in okolici, kjer Rusija še vedno nadzoruje nekaj manj kot tretjino ozemlja, uničenih več kot 2000 hiš. Kot je dodal, je Ukrajina s protiofenzivo aprila in maja uspešno osvobodila pet odstotkov ozemlja v regiji.