Zelenski je ob tem opozoril, da so leta 2014 proruski separatisti nadzorovali 43.000 kvadratnih kilometrov ozemlja, po skoraj sto dnevih vojne pa naj bi se ta številka povzpela na približno 125.000 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja ozemlje večje od Nizozemske, Belgije in Luksemburga skupaj, poroča STA.

Ukrajinski predsednik je obenem dejal, da je skoraj 300.000 kvadratnih kilometrov ozemlja »onesnaženih« z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ter dodal, da je »12 milijonov Ukrajincev razseljenih, več kot pet milijonov pa jih je odšlo v tujino«.

Ruske sile medtem utrjujejo svoje položaje v vzhodni pokrajini Donbas, ki vključuje regiji Lugansk in Doneck, in se vztrajno približujejo ukrajinskemu de facto upravnemu središču tega območja, mestu Kramatorsk.

Ruske sile vse bolj krepijo svoje napade

Ruske sile so po več dneh silovitih spopadov vse bližje zavzetju Severodonecka. Kot je danes sporočil guverner regije Lugansk Sergij Gajdaj, so zasedle že 80 odstotkov mesta. Sporočil je še, da se boji na ulicah nadaljujejo in obljubil, da se bodo ukrajinske sile do konca borile za mesto.

»Ulični boji se nadaljujejo,« je Gajdaj sporočil glede poteka spopadov za ključno mesto, z zavzetjem katerega bi ruske sile še dodatno okrepile svoj prijem nad območje Donbasa, ki ga sestavljata regiji Doneck in Lugansk.

»Najtežje razmere so v regiji Lugansk, kjer skuša sovražnik premakniti naše enote s položajev,« je sporočil prvi mož ukrajinske vojske, načelnik generalštaba Valerij Zalužni.

Ukrajinske sile so ta teden dobile spodbudo, ko je ameriški predsednik Joe Biden napovedal, da so na poti naprednejši raketni sistemi, vključno z raketnim sistemom himars, ki lahko hkrati izstreli več natančno vodenih raket in ima doseg približno 70 kilometrov. 

Poleg tega bodo ZDA v Ukrajino poslale še več raketnih sistemov za uničevanje tankov javelin, oklepna vozila, helikopterje in rezervne dele. Vendar analitiki opozarjajo, da nove rakete verjetno ne bodo nenadoma spremenile razmer, saj ukrajinska vojska potrebuje čas, da se nauči, kako jih učinkovito uporabljati. 

Pele javno poziva Putina k zaustavitvi vojne

Brazilska nogometna legenda Pele je ruskega predsednika Vladimirja Putina javno pozval, naj konča vojno v Ukrajini. »Ustavite invazijo. Za to nadaljevanje nasilja ni nobenega opravičila,« je 81-letnik pozval Putina v pismu, objavljenem na njegovem Instagramu.

Ko se je v preteklosti srečal s Putinom in si izmenjal nasmeh, ki ga je spremljal dolg stisk roke, ni nikoli pomislil, »da bomo nekega dne tako razdeljeni, kot smo zdaj,« je zapisal Pele na Instagramu. »Moč za konec tega konflikta je v vaših rokah. Istih rokah, ki sem jih stisnil v Moskvi, ko smo se nazadnje srečali leta 2017,« je še zapisal Pele.

Pele je zapisal, da Ukrajina na nogometni tekmi s Škotsko poskuša vsaj 90 minut pozabiti na tragedijo, ki je doletela njeno državo. »Boj za mesto na svetovnem prvenstvu je težka naloga – skoraj nemogoča, ko je ogroženih toliko življenj,« je še zapisal legendarni Brazilec.

Angela Merkel obsodila rusko agresijo v Ukrajini

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v sredo v svojem prvem javnem govoru po šestih mesecih ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. Dejala je, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino.

Ker Merklova ne opravlja več svoje funkcije, je dejala, da ne želi vplivati na dogodke iz ozadja. Hkrati pa je dejala, da podpira prizadevanja sedanje nemške vlade, Evropske unije, Združenih držav Amerike, Nata, skupine G7 in Združenih narodov, da »bi zagotovili ustavitev te barbarske agresivne vojne Rusije«. 

»Solidarna sem z Ukrajino, ki jo je Rusija napadla, ter podpiram njeno pravico do samoobrambe,« je dodala. Spregovorila je še o kršitvah pravic civilistov in izpostavila dogodke v kraju Buča. Mir in svoboda nikoli nista samoumevna, je še poudarila nekdanja kanclerka.

Med spopadi v Vzhodni Ukrajini v samostanu najmanj trije mrtvi

Med spopadi v ukrajinskem mestu Svjatohirsk na vzhodu države so bili v tamkajšnjem pravoslavnem samostanu ubiti najmanj trije ljudje, poročanje tamkajšnjih cerkvenih virov povzema avstrijski Kathpress. Metropolit Ukrajinske pravoslavne cerkve v Donecku in Mariupolu Hilarion je sporočil, da sta bila minuli ponedeljek med obstreljevanjem poškodovani dve stavbi samostana Marijinega vnebovzetja: ob tem so življenje izgubili dva redovnika in redovnica, trije duhovniki pa so bili ranjeni.

Koliko laikov je bilo ranjenih ali ubitih, metropolit ni imel podatkov, pozval pa je k molitvi za mrtve in čimprejšnje okrevanje ranjenih. Škofija in cerkveno vodstvo v Kijevu nista dala nobenih informacij o tem, kdo je samostan obstreljeval, znano je le, da so v njem našli zatočišče številni begunci.