Med drugim o eksplozijah poročajo iz Ivano-Frankivska na jugozahodu države, južno od Lvova, in Lucka, ki leži severno od Lvova. O zračnih napadih, ki so zahtevali najmanj eno smrtno žrtev, poročajo tudi iz Dnepra. Rusija medtem trdi, da so proruski separatisti zasedli mesto Volnovaha v bližini Mariupolja.

Župani napadenih mest na zahodu Ukrajine ljudi pozivajo, naj ostanejo doma. Rusko obrambno ministrstvo je napade na Ivano-Frankivsk in Luck potrdilo: z »visoko natančnimi napadi dolgega dosega« so zadeli vojaški letališči v teh dveh mestih na zahodu Ukrajine.

O ruskih napadih poročajo tudi iz mesta Dneper, ki leži vzhodneje v osrednjem delu države. Ena eksplozija naj bi prizadela dvonadstropno tovarno čevljev, drugi dve pa naj bi odjeknili v bližini vrtca in večstanovanjskega poslopja. Iz mesta poročajo o najmanj eni smrtni žrtvi med civilisti.

Ruske sile vse bližje Kijevu

Ruske sile so vse bližje ukrajinski prestolnici Kijev, še vedno pa poročajo tudi o srditih spopadih v okolici Mariupolja, kjer je ruska vojska po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega napadla humanitarni koridor. Po njegovih besedah je ukrajinska mesta doslej zapustilo 100.000 ljudi.

Po navedbah ukrajinske vojske »sovražnik poskuša uničiti obrambo ukrajinskih sil« okoli območij zahodno in severozahodno od prestolnice Kijev, poroča STA. Na severovzhodnem delu Kijeva so zbrana številna ruska oklepna vozila in v predmestjih potekajo srditi spopadi za nadzor nad glavno avtocesto proti prestolnici.

Ruske sile sicer obsegajo najmanj štiri večja ukrajinska mesta, med drugim pristaniško mesto Mariupolj, kjer je bila v sredinem napadu ruske vojske uničena porodnišnica. Zelenski je v Mariupolj poslal konvoj humanitarne pomoči, kot je sporočil, pa so »okupatorji sprožili tankovski napad ravno tam, kjer naj bi bil ta koridor«, kar je po njegovih besedah »odkrit teror«.

Župan Mariupolja Vadim Bojčenko pa je sporočil, da so ruska vojaška letala včeraj »vsake pol ure« ciljala stanovanjska območja in ob tem »pobijala civiliste, starejše, ženske in otroke«. Razmere v mestu je opisal kot »apokaliptične«.

Varnostni svet ZN danes o domnevnem biološkem orožju v Ukrajini

Varnostni svet Združenih narodov se bo danes na pobudo Rusije sestal na izrednem srečanju, na katerem bodo razpravljali o domnevnem biološkem orožju v Ukrajini. Moskva je namreč včeraj obtožila ZDA, da financirajo biološko orožje v Ukrajini, vendar Washington in Kijev to odločno zanikata, poroča STA. Zahodni analitiki in tudi uradni Washington Rusijo obtožujejo, da si je zgodbe o kemičnem in biološkem orožju najverjetneje izmislila zato, ker namerava tovrstno orožje uporabiti sama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ukrajinski televiziji odzval na obtožbe in zagotovil, da na ozemlju Ukrajine ni programov orožja za množično uničenje. Kot je pojasnil, pa ga obtožbe skrbijo, »ker je Rusija znana po tem, da za tisto, kar namerava sama storiti, najprej obtoži druge«.

Vrh EU: Ukrajina sodi v evropsko družino, toda hitrega članstva ne bo

Ukrajina sodi v evropsko družino, so poudarili voditelji članic Evropske unije po prvem dnevu neformalnega zasedanja v Versaillesu, ki pa državi niso dali želenih jamstev glede čimprejšnjega članstva v uniji.

Voditelji so po dolgi razpravi sprejeli izjavo »o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino« v petih točkah, poroča STA. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki: Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve uniji, ki jih želi. Države članice pa so Ukrajincem zatrdile, da jih unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.

Voditelji so tudi obljubili, da bodo še okrepili pritisk na Rusijo in Belorusijo ter hitro sprejeli nadaljnje sankcije, ki jih že pripravljajo.

Putin bo v vojno v Ukrajini poslal tudi prostovoljce

Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji seji ruskega varnostnega sveta podprl načrt, da bi se v Ukrajini lahko borili tudi prostovoljci iz tujine, čeprav je v sosednjo državo poslal že na tisoče ruskih vojakov, poroča STA.

Prostovoljcev, ki se želijo boriti na ruski strani, naj bi bilo več kot 16.000, večina pa naj bi jih prišla z Bližnjega vzhoda. Putin »podpira možnost, da se orožje, zlasti zahodne proizvodnje, ki je končalo v rokah ruske vojske, prenese separatistom v Lugansku in Donecku«.

Ukrajinske oblasti pa so se zavezale, da neusposobljenih civilistov, ki se želijo boriti proti Rusiji, ne bodo poslale na fronto. Kot trdijo, njihova vojska lahko zaustavi sovražnike, ker je motivirana, bolje usposobljena in oborožena.

Vlada bo s posebno skupino usklajevala humanitarno in tehnično pomoč Ukrajini

Vlada Republike Slovenije je na včerajšnji dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi medresorske operativne skupine za usklajevanje humanitarne in tehnične pomoči Ukrajini, ki bo usklajevala zbiranje, skladiščenje, transport in predajo humanitarne in tehnične pomoči z agresijo prizadetim prebivalcem Ukrajine, poroča STA.

Medresorska skupina bo prevzela tudi usklajevanje sprejema, namestitve in oskrbe beguncev iz Ukrajine, če bo potrebna pomoč beguncem presegla zmogljivosti urada za oskrbo in integracijo migrantov. Glede na trenutne razmere v Ukrajini in nadaljevanje ruske agresije namreč predvidevajo, da bo kriza dolgotrajnejša in tako kot druge države EU se tudi Slovenija odziva z nudenjem humanitarne in druge pomoči Ukrajini ter s sprejemanjem beguncev.

Veleposlaniki v Sloveniji pohvalili enoten odziv EU na ukrajinsko krizo

Več evropskih veleposlanikov v Sloveniji je na današnji novinarski konferenci v Hiši EU izrazilo veselje nad enotnim odzivom EU na humanitarno krizo. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je povedala, da je EU za reševanje humanitarnih posledic vojne zaenkrat namenila vsaj 500 milijonov evrov, predvsem za zagotavljanje hrane, vode, nastanitev in osnovne potrebe najranljivejših.

Ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič je po poročanju STA izpostavil, da je trenutno najresnejša težava zagotavljanje humanitarnih koridorjev za prebivalce ogroženih območij. Ob tem je ostro kritiziral ruski predlog evakuacijskih poti na rusko in belorusko ozemlje, saj bi tako »ljudi vzeli za talce in jih uporabili kot živi ščit«.

K enotnemu in odločnemu odzivu je pozval tudi poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki, ki je povedal, da je na Poljsko od začetka ruske invazije prispelo že več kot 1.600.000 beguncev. V ta namen so po celotni državi vzpostavili več kot 50 centrov za sprejem.

Francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari je izrekla polno podporo ukrajinskemu narodu in tamkajšnjim oblastem čestitala za pogum in dodala: »Rusija nas želi razdeliti. A Putin je dosegel ravno nasprotno. Še nikoli nismo bili tako enotni in mislim, da so naše čezatlantske vezi močnejše kot kadar koli prej.«

Rusija od Italije zahteva vrnitev izposojenih umetnin

Rusija je izrazila zahtevo, naj italijanski muzeji vrnejo umetniška dela, izposojena iz Rusije, kar naj bi bil odziv na kritike ruske invazije Ukrajino, piše STA. Iz Kraljeve palače in Galerije Italije v Milanu morajo najpozneje do konca meseca vrniti dela, ki so si jih izposodili od muzeja Ermitaž v Sankt Peterburgu.

Med deli, katerih vrnitev zahteva muzej Ermitaž, je tudi Tizianova slika, ki so si jo v Kraljevi palači izposodili za razstavo o italijanskem renesančnem mojstru. Iz Galerije Italije zahtevajo vrnitev približno dvajsetih del, med njimi je tudi slika španskega umetnika Pabla Picassa, ki je trenutno na ogled v Rimu.

Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini meni, da muzeji nimajo izbire, saj zahteva prihaja v času, ko zahodni zavezniki iščejo način za končanje rusko-ukrajinskega spora. Kljub sankcijam proti Rusiji pa ruske sile še naprej bombardirajo Ukrajino.