V nedeljo zvečer so iz Kijeva sporočili, da so ukrajinske sile od začetka avgusta ponovno osvojile že okoli 3000 kvadratnih kilometrov ozemlja. Še zlasti je bil njihov uspeh opazen v regijah Harkov in Doneck, kjer so se prebile vse do Ukrajinske meje. Po družbenih omrežjih tako lahko hitro opazimo posnetke uničenih ruskih tankov, ki so bili preveč poškodovani ali prepočasni za varen umik.

Rusi verjamejo v vojaško razrešitev konflikta

Toda zdi se, da se v Moskvi še ne zavedajo pravih razsežnosti umika in zagotavljajo, da se bo vojaško posredovanje nadaljevalo: "Posebna vojaška operacija se nadaljuje in se bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi prvotno zastavljeni cilji," je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov in zagotovil, da v tem trenutku ni "nobenih možnosti za pogajanja" med Moskvo in Kijevom.

Nekoliko drugačen odnos do tega vprašanja sta pokazala ruski predsednik Vladimir Putin in zunanji minister Sergej Lavrov, ki sta krivdo za zastoj pogajalskega procesa pripisala Ukrajini.

Toda ta je glede začetka pogajanj jasna. Kot pravi svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak, je za Ukrajino ključno, da Rusija zapusti celotno rusko ozemlje, plača odškodnino za povzročeno škodo in kaznuje vojne zločince.

Ruske sile so od pomladi morale zapustiti že skoraj polovico zasedenih ozemelj.

Tokrat tarča civilna infrastruktura

Toda trenutna dejanja kažejo, da Rusija vojaške operacije trenutno ne zaustavlja. Minulo noč je tako rusko topništvo močno poškodovalo civilno infrastrukturo v harkovski regiji. To bi lahko nakazovalo na to, da želi Rusija pred dokončnim umikom povzročiti čim več težav tamkajšnjim oblastem, nato pa preostale vojake v čim večji meri preseliti na jug države.

Vojaški analitiki Rusiji tudi v primeru reorganizacije ne pripisujejo možnosti za uspeh. Po njihovem mnenju je Rusija čedalje bolj očitno obsojena na poraz. Ta bo neizogiben tudi zaradi zahodnih sankcij, ki Rusiji skoraj popolnoma onemogočajo obnavljanje uničene in izgubljene vojaške opreme.

Velike težave ruski vojski povzroča tudi ukrajinsko obstreljevanje mostov čer reko Dneper, ki jih ruske sile ne utegnejo več popraviti. To pa močno otežuje transport vojaške opreme na fronto.

Rusi jezni zaradi sankcij in vojaške pomoči

EU je prav danes prekinila vizumski sporazum z Rusijo, ki je državljanom te države omogočal razmeroma enostaven dostop do schengenskega območja. Suspenz pomeni, da bo za Ruse na voljo bistveno manj vizumov, ti pa se bodo tudi podražili iz 35 na 80 evrov. Precej se bo podaljšal tudi čas obdelave vizumov.

Obenem si zahodne vlade prizadevajo, da bi obnovile svoje zaloge orožja, ki ga v zadnjih mesecih intenzivno pošiljajo v Ukrajino. Še zlasti so bile izčrpane zaloge topniških izstrelkov in raketnih sistemov. Njihova dobava je namreč močno zmanjšala evropske vojaške zmogljivosti.

Na po njihovem mnenju nesprejemljivo vojaško pomoč zahodnih držav je v intervjuju za ruski dnevnik Izvestija opozoril ruski veleposlanik v Berlinu Sergej Nečajev, ki je dejal, da je Nemčija zaradi vojne v Ukrajini uničila prejšnje dobre dvostranske odnose z Rusijo.

"Dobava smrtonosnega orožja ukrajinskemu režimu - ki se uporablja ne le proti ruskim vojakom, temveč tudi proti civilnemu prebivalstvu v Donbasu - je 'rdeča črta', ki je nemška vlada ... ne bi smela prekoračiti," je bil oster Nečajev.

Kot je znano, je Rusija zaradi takšnih dejanj Nemčiji po več mesecih zmanjševanj naposled povsem zaprla dobavo plina po plinovodu Severni tok II.