V Londonu je konec invazije zahtevalo več sto ljudi, v Rimu je k miru pozivalo okoli 25.000 ljudi, v nemškem Hamburgu se je na protestu zbralo do 30.000 ljudi, več tisoč pa se jih je na protestu proti okupaciji zbralo tudi v ukrajinskem mestu Herson.

Protestniki so danes na londonskem trgu Trafalgar po navedbah STA mahali z ukrajinskimi zastavami in zahtevali, da Rusija konča vojno, ruskega predsednika Vladimirja Putina pa so označili za terorista. Med demonstranti v britanski prestolnici je bil tudi vatikanski nuncij, nadškof Claudio Gugerotti, ki je v molitvi dejal, da smo danes vsi Ukrajinci.

V Rimu je mir v Ukrajini zahtevalo 25.000 ljudi, med njimi so bili tudi številni sindikati in združenja. Proteste so priredili tudi v številnih nemških mestih, med številčnejšimi so bili v Hamburgu, kjer se je zbralo do 30.000 ljudi. V Münchnu je okoli 2.000 ljudi sklenilo človeško verigo pred ruskim in ukrajinskim konzulatom.

Kijev: tretji krog pogajanj z Rusijo predviden v ponedeljek

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino je predviden v ponedeljek, je danes v objavi na družbenih omrežjih potrdil vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Podrobnosti ob tem ni navedel, ruska stran pa navedb še ni potrdila, poroča STA. Pred tem je ukrajinska stran izrazila pričakovanje, da bi se lahko pogajanja nadaljevala že ta konec tedna.

Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi. Danes je nato propadel dogovor o vzpostavitvi tovrstnega koridorja iz obleganih mest Mariupol in Volnovaha, odgovornost za to, da je dogovor propadel, pa ruska in ukrajinska stran pripisujeta ena drugi. Moskva je medtem sporočila, da nadaljujejo ofenzivo na mesti.

Rusija začasno prekinja ogenj v Mariupolu

Rusija je danes napovedala začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Kot sporočajo, so humanitarni koridorji in izstopne poti usklajeni z ukrajinsko stranjo, navaja STA, dogovor pa je potrdila tudi ukrajinska stran. Začasna prekinitev ognja bo civilistom omogočila evakuacijo v obdobju petih ur. Civilisti bodo lahko s posebej urejenimi avtobusnimi linijami in lastnimi avtomobili nadaljevali pot proti mestu Zaporožje. 

Volnovaho želi zapustiti okoli 20.000 civilistov, 200.000 pa jih želi zapustiti Mariupol. Ti mesti trenutno nadzoruje ukrajinska vojska, vendar jih blokirajo ruske sile. Župan Mariupola Vadim Bojčenko je po večdnevnih »neusmiljenih« napadih ruskih sil pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto.

Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450.000 prebivalci ob Azovskem morju, bi bila prelomnica v invaziji, saj bi zadalo hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine ter povezalo ruske enote na Krimu in separatistične in ruske vojake v Donbasu.

Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov »zelena luč« Putinu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na sinočnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu očita, poroča STA, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest.

Zelenski je znova izpostavil, da v Ukrajini prelivajo kri »za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost« ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva.

Glavni tajnik Nata Jens Stoltenberg je sinoči po zasedanju pristojnih zunanjih ministrov zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Po njegovi oceni zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega spora v Evropi.

Na Poljskem že skoraj 800.000 beguncev iz Ukrajine

Od začetka ruskega napada se je na Poljsko zateklo več kot 787.300 beguncev iz sosednje Ukrajine. Po navedbah STA je samo včeraj poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 106.400 beguncev, kar je največ v enem dnevu od izbruha vojne.

Na sprejemnih točkah na poljsko-ukrajinski meji je velika gneča. Poljska vlada je vzpostavila 30 takih sprejemnih mest po vsej državi, v številnih mestih pa so jih ustanovile območne oblasti.

Zaradi ruske invazije je iz Ukrajine po podatkih Združenih narodov samo do petka zbežalo 1,25 milijona ljudi.

Prek 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine v bran državi

V Ukrajino se je po navedbah ukrajinskega obrambnega ministra Oleksija Reznikova iz tujine vrnilo več kot 66.200 Ukrajincev, da bi se pridružili boju proti Rusiji. Ukrajinske oblasti ob tem opozarjajo, poroča STA, da je ofenziva Moskve deseti dan vojne osredinjena na popolno obkolitev glavnega mesta Kijev in drugega največjega mesta Harkov.

FOTO: Twitter/Oleksij Reznikov

Po navedbah ministra Reznikova povratniki predstavljajo »dodatnih 12 borbenih in motiviranih brigad«.

Tretji krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji je predviden že ta konec tedna. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je dejal, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih zahtev Rusije, čeprav so bila zadnja pogajanja presenetljivo konstruktivna.

Putin ne namerava razglasiti vojnega stanja

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izjavil, da v Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja: za to bi bila potrebna zunanja agresija. Opozoril pa je, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta, poroča STA. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet.

V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska, vendar je ruski predsednik to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije. Pri tem je poudaril, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, mnogi pa so zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.