Ukrajinska stran je sporočila, da so dosegli dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, potem ko je iz države zaradi ruske invazije zbežalo že več kot milijon ljudi, poroča STA.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da je drugi krog pogajanj končan, »žal pa Ukrajina še ni dosegla rezultatov, ki jih potrebuje. Sprejeta je samo odločitev o organizaciji humanitarnih koridorjev«.

Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije minuli četrtek po podatkih Združenih narodov zbežalo že več kot milijon ljudi. Ukrajina je na današnjih pogajanjih zahtevala tudi takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih sil.

Za pogajalsko mizo. FOTO: Twitter/Mihail Podoljak

Putinov cilj je zavzetje celotne države

Ruski predsednik Vladimir Putin je v današnjem telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dejal, da bo Rusija nadaljevala boj v Ukrajini in v vsakem primeru dosegla svoje cilje.

Ob tem je zagrozil tudi z nadaljnjimi ruskimi zahtevami glede Ukrajine: Putinov cilj je zavzetje celotne države. Kot je po navedbah STA napovedal ruski predsednik, bo nadaljeval brezkompromisen boj proti nacionalistom v Ukrajini, Rusija pa bi lahko še okrepila svoje zahteve, če bo Kijev zavlačeval s pogajanji.

Po mnenju francoskega predsednika na podlagi Putinovih besed »najhujše šele prihaja«: ruski predsednik je namreč odločen nadaljevati ofenzivo, katere cilj je prevzetje nadzora nad celotno Ukrajino.

Zelenski: če pade Ukrajina, bodo na vrsti pribaltske države

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji časnikarski konferenci Zahod pozval, naj poveča vojaško pomoč Ukrajini. Posvaril je, da bodo v primeru padca Ukrajine na vrsti tudi Estonija, Latvija in Litva, poroča STA.

Zelenski si prizadeva za neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ker meni, da je to edini način za zaustavitev vojne v Ukrajini. Zagotovil je, da Ukrajina ne napada Rusije in je nima namena napasti: »Kaj želite od nas? Pustite našo državo,« je ukrajinski predsednik neposredno pozval Putina in pripomnil, kako nihče v sodobnem svetu ni pomislil, da bi se lahko kdo obnašal kot zver.

Rusi zavzeli Herson

Teden dni po začetku ruske invazije na Ukrajino naj bi se v Belorusiji začel drugi krog pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci. Lokalne ukrajinske oblasti pa so sinoči potrdile navedbe Rusije, da so ruske sile prevzele nadzor v mestu Herson na jugu države.

Pogajalski ekipi Ukrajine in Rusije bosta po napovedih v bližini poljsko-beloruske meje nadaljevali pogovore, ki sta jih začeli v ponedeljek. Prvi krog preboja ni prinesel, Rusija pa je ofenzivo v Ukrajini še okrepila, poroča STA. S tem bo nadaljevala, dokler ne bodo doseženi njeni cilji.

Glavni ruski pogajalec je včeraj napovedal, da bodo govorili tudi o prekinitvi ognja in potrebi po humanitarnem koridorju. Z ukrajinske strani je zunanji minister dejal, da Kijev ne bo poslušal ruskih ultimatov.

Teden dni po začetku konflikta se bodo nadaljevali tudi mednarodni napori za rešitev krize. Svet Združenih narodov za človekove pravice se bo sestal na nujni razpravi o ruski invaziji v Ukrajino. Obravnaval bo tudi resolucijo, ki jo je pripravil Kijev. V osnutku resolucije pozivajo k preiskavi vseh domnevnih kršitev v konfliktu v Ukrajini, ki poteka že od leta 2014.

Padlo prvo večje, strateško pomembno mesto

Ukrajinske lokalne oblasti so pozno sinoči sporočile, da so ruske sile prevzele nadzor v mestu Herson na jugu države. Gre za prve večje mesto - s približno 290 tisoč prebivalci , ki so ga zavzeli Rusi. 

»Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni,« je prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja. Ruske vojake je pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile.

Gre za strateško zelo pomembno mesto, prek katerega bi ruskim silam olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

Ruske sile nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta, o silovitih napadih poročajo iz Harkova, tam je v torek umrla tudi ukrajinska sodelavka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ponoči so poročali o več novih eksplozijah v Kijevu. Njihov izvor po poročanju britanskega BBC še ni znan. 

Zelenski sodržavljane označil za junake

Ukrajinske sile medtem navajajo, da so znova prevzele nadzor nad več območji, in sicer nad naseljem Makariv zahodno od Kijeva, območje v bližini kraja Horlivka severovzhodno od Donecka. 

V videonagovoru se je sinoči znova oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Med drugim je dejal, da so Ukrajinci preprečili »zahrbtne in sovražne« načrte Rusije. Svoje sodržavljane je označil za junake. Navedel je, da je ruska stran izgubila skoraj devet tisoč vojakov. Moskva medtem poroča o 498 smrtnih žrtvah med svojimi vojaki, še 1597 pa jih je bilo ranjenih. Nobenih podatkov ni mogoče neodvisno preveriti.

Ukrajinski begunci na Poljskem. FOTO: VAtican Media

Milijon ukrajinskih beguncev

V tednu dni po ruski invaziji na Ukrajino je iz države zbežalo že več kot milijon ljudi, navajajo Združeni narodi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev.

Do včeraj se je na Poljsko zateklo okoli pol milijona Ukrajincev, več kot 120 tisoč jih je bilo v Romuniji. Podobno je v Moldaviji in več drugih državah, vse bolj tudi v tistih, ki sicer ne mejijo na Ukrajino, kot sta Nemčija in Češka. V slednji jih je že okoli 20 tisoč, v pričakovanju velikega begunskega vala so razglasili izredne razmere.

Prve begunce je v noči na sredo sprejela tudi Slovenija. V nastanitvenem centru v Logatcu so jih sprejeli 68, od tega 38 otrok. Gre za člane nogometnega kluba.

Slovenski državljani v Ukrajini

V Ukrajini medtem ostaja še pet ali celo manj slovenskih državljanov, je za STA ocenil vodja konzularne službe Andrej Šter. Domneva, da gre za Slovence, ki morda ne morejo potovati zaradi obstreljevanja oz. drugih razlogov ali pa so se odločili, da bodo ostali v Ukrajini. Nekaj državljanov je medtem v teh dneh verjetno potovalo v Ukrajino,  med drugim novinarji.

Dodal je, da se najdejo osebe, ki prosijo za pomoč konzularno službo, a je ta zelo omejena. Nudijo le informacije o poteh do meje. V Kijevu namreč ni več slovenskih diplomatov, konzularno poslovanje veleposlaništva pa je ustavljeno. 

EU: dogovor o začasni zaščiti za begunce iz Ukrajine

Notranji ministri EU so danes v Bruslju v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Po navedbah STA naj bi ukrep začel veljati v nekaj dneh.

V unijo se je zaradi vojne v Ukrajini zateklo že okoli milijon beguncev, pripraviti pa se moramo na prihod več milijonov ljudi, je pojasnila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in omenjeno odločitev opisala kot »zgodovinsko«.

Notranji ministri so soglasno sprejeli kompromisni predlog, v katerem jasno piše, kdo bo upravičen do začasne zaščite z vsemi pravicami, in sicer bo ta zagotovljena ukrajinskim državljanom, tistim, ki so bili že v Ukrajini begunci, in tistim, ki so v Ukrajini bivali na podlagi dovoljenja za delo.

Vsaka članica unije bo za begunce lahko poskrbela tudi na svoj način, vendar pri tem ne bo smela zniževati ravni zaščite, ki jo določa evropska zakonodaja.

Vpliv vojne na cene hrane v Sloveniji

Finančni minister Andrej Šircelj je po izrednem sestanku ministrov EU včeraj opozoril, da se mora evropski finančni in gospodarski sistem pripraviti na tveganje zvišanja cen energije in hrane ter posledično inflacijo. Zatrdil je, da ima Slovenija robusten finančni sistem in dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu. »Gospodarstvo Slovenije je takšno, da bo zelo hitro našlo nadomestne trge in kupce,« prizadetim gospodarskim sektorjem, pa bo pomagala država, je dejal.

Vpliv ukrajinske vojne na Kosovo in Srbijo

Obsodbam napada na Ukrajino se je pridružila tudi Srbija, ne seji Generalne skupščine ZN je namreč glasovala za resolucijo, ki obsoja rusko invazijo. Njen predsednik Aleksandar Vučić je ob tem dejal, da se na svetovnem prizorišču dogajajo tektonski premiki, Srbija pa se je znašla v »izjemno težkem položaju«.

Srbija se je ob napadu Rusije na Ukrajino znašla v težavah, z Moskvo jo namreč veže tradicionalno zavezništvo, obenem pa je kandidatka za članstvo EU, ki je proti Rusiji uvedla ostre sankcije. Ob tem je omenil »možnost izgube Kosova«. Ob morebitni izključitvi Rusije iz ZN bi sledil pritisk na Kitajsko, da pride do spremembe resolucije 1244, s čimer bi Srbija izgubila pravno podlago, na katero bi se lahko sklicevala pri zaščiti ozemeljske celovitosti, neodvisnost Kosova pa bi potem priznale države, ki tega še niso storile.

Orban: Madžarska ne bo nasprotovala sankcijam EU proti Rusiji

Madžarski premier Viktor Orban je danes zagotovil, da Madžarska ne bo dala veta na sankcije Evropske unije proti Rusiji, poroča STA. Enotnost 27 držav članic je namreč nujna v luči vojne v Ukrajini, ki jo Madžarska glasno obsoja.

Madžarska opozicija je Orbana kritizirala zaradi prijateljskih odnosov z Rusijo, premier pa je dejal, da je zaradi vojne prišlo do spremembe v odnosih, vendar je prepričan, da to vseeno ne bi smelo vplivati na energetske dogovore.

Orban je odločno obsodil ruski napad in vojno proti Ukrajini in je pozval, da se »moramo čim prej vrniti k pogajalski mizi«. Kot je poudaril, bi morala »cela Evropa delovati v smeri miru«.

Zelenski obljubil obnovo Ukrajine, račun bo izstavil Rusiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem video nagovoru obljubil obnovo infrastrukture, poškodovane v ruskem napadu, »vsake hiše, vsake ulice in vsakega mesta«, ob tem pa napovedal, da bo račun izstavljen Rusiji. Ruski strani je tudi sporočil, da »ne bo uničila naše vere, naše iskrene vere v Ukrajino in Boga, vere v ljudi«, četudi bo uničila vse ukrajinske stolnice in cerkve, poroča STA.

Neposredno se je obrnil tudi na ruskega predsednika Vladimirja Putina in mu sporočil, naj odide domov. Dodal je, da bi moral Putin braniti rusko govoreče ljudi, vendar ne po vsem svetu, »ampak v svojem domu«.

Zelenski je v nagovori zatrdil, da se ukrajinske obrambne linije držijo in dodal, da se je rusko obstreljevanje mest nadaljevalo tudi od polnoči dalje. Sprememba ruske taktike, da cilja civilna območja, je po njegovih besedah pokazala, kako se je Ukrajina uspešno uprla načrtu Moskve, da bo s kopenskim napadom dosegla hitro zmago.

Kijev in Moskva v Belorusiji začela drugi krog pogajanj

Osmi dan ruske invazije na Ukrajino se je danes na belorusko-poljski meji začel drugi krog pogovorov med delegacijama Rusije in Ukrajine za zagotovitev prekinitve ognja, je sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak. Kot je Podoljak zapisal na družbenem omrežju Twitter, sta na dnevnem redu takojšnja prekinitev ognja in humanitarni koridorji za civiliste.

Rusko delegacijo vodi svetovalec predsednika Vladimir Medinski, ukrajinsko pa David Arahamija, vodja vladajoče stranke predsednika Vladimirja Zelenskega, poroča STA.