Maljarjeva je poudarila, da je celotna regija Kijev osvobojena izpod ruskih zavojevalcev. Medtem nekateri tuji mediji, na katere se sklicuje STA, opominjajo, da so sicer veliki uspehi ukrajinskih sil na širšem območju prestolnice v zadnjih dneh in tednih nedvomni, a da trditev o osvoboditvi celotne regije zaenkrat ni mogoče neodvisno potrditi.

Papež Frančišek je danes na Malti prosil vse vernike, naj molijo za mir in imajo v mislih humanitarno tragedijo mučeniške Ukrajine.

Kot nova Srebrenica

Potem ko sta mesti Buča in Irpin, satelitski mesti severozahodno od Kijeva, ponovno prišli v ukrajinske roke, v javnost prihajajo grozljive posledice divjanja vojne vihre. 

Spletni portal The Kyiv Independent opisuje, da medtem ko se Rusi umikajo iz omenjenih mest, na ulici v Buči, kraju severozahodno od Kijeva, na tleh ležijo trupla ljudi. Nekatera imajo zvezane roke na hrbtu. Zaradi razmer na terenu nekateri stanje v Buči označujejo in primerjajo s Srebrenico.

V odzivu na grozljive prizore je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da bi to morale videti mame ruskih vojakov, da bi spoznale, kakšne sinove so vzgojile, poroča omenjeni portal. Ravnanje ruskih vojakov je označil za genocid, in dejal, da je to eliminacija celotne države in naroda.

Nekateri prizori v spodnjem videu so zelo nazorni, zato so zaradi narave posnetkov lahko za koga občutljivi. 

Nekdaj mirni mesti

Pred vojno je v Irpinu in Buči živelo 60 tisoč oziroma 28 tisoč ljudi. Med rusko invazijo, ki se je začela 24. februarja, sta mesti postali prizorišči hudih spopadov, saj so se Rusi s severozahoda skušali približati Kijevu, navaja omenjeni portal. 

Buča je tedne preživela pod ruskim vojaškim nadzorom, medtem ko je bil Irpin delno pod nadzorom Rusov. V Irpinu naj bi bilo od ruskega zavzetja konec februarja ubitih najmanj 200 civilistov.

»Pekel 21. stoletja«

Po objavi grozljivih prizorov se vrstijo obsodbe dejanj ruskih vojakov. Ukrajinski premier Denis Šmihal je na Twitterju zapisal, da je Rusija ponovila »najhujše, kar pomnimo iz zgodovine represije in nehumanih zločinov«. Dodal je, da ne bodo pozabili teh zločinov okupatorjev. »Ne bomo mirovali, dokler ne kaznujemo odgovornih.«

Svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak je dejanja označil za »Pelek 21. stoletja /.../ Najhujši nacistični zločini so se vrnili v EU.« Zunanji minister Dmitro Kuleba pa je prepričan, da je bil poboj civilistvo »načrtovani masaker«. Oba sta svet pozvala k novim, učinkovitejšim sankcijam proti Rusiji. 

Pozivi iz sveta: Ruske oblasti morajo odgovarjati

Ostri odzivi, zgroženost, pozivi k preiskavi in ocene, da gre za vojne zločine, se vrstijo tudi iz tujine, med drugim iz EU, ZDA in zveze Nato. 

To je »kruta realnost Putinovih vojnih zločinov,« je ob dogodkih tvitnila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je minuli teden obiskala Kijev. »Svet mora vedeti, kaj se dogaja. Uvesti moramo strožje sankcije. Storilci in njihovi poveljniki morajo odgovarjati.«

Nove sankcije proti Rusiji je medtem že napovedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki so ga prav tako podobe ruskih grozodejstev na območju Kijeva šokirale.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob grozljivih pobojih civilistov po poudaril, da čemu podobnemu Evropa ni bila priča več desetletij. Nad posnetki in poročili je zgrožena in šokirana tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je pozvala je k neodvisni preiskavi in poudarila, da bodo odgovorni za vojne zločine odgovarjali.

Da morajo ruske oblasti ogovarjati za zločine, je pozval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Janša: Kaj bomo šele videli v Mariupolu

»Množične zločine proti človeštvu« je obsodil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je ravnanja ruske vojske primerjal s »hordo KGB-jevih rabljev v Katinu« in da ruske oblasti še nikoli niso odgovarjale za svoje zločine. Ob posnetkih iz Buče nas lahko skrbi, kaj bomo videli v Mariupolu, je zapisal Janša. V drugem tvitu je izrazil mnenje, da so sankcije pomembne, a da ne morejo ustaviti ruske agresije, temveč imajo moč za to le sodobne rakete.

Zelenski: Rusija želi zavzeti ne le vzhod, ampak tudi jug države

Predsednik Zelenski je medtem v novem videonagovoru ponoči posvaril, da želi Rusija zdaj zavzeti ne le Donbas na vzhodu Ukrajine, pač pa tudi jug države. »In kaj je naš cilj? Zaščiti sebe, našo svobodo, našo deželo in naše ljudi,« je povedal.

Napredek v pogajanih?

Glavni ukrajinski pogajalec David Arahamija v soboto ocenil, da so petkovi pogovori z rusko delegacijo prinesli občuten napredek. Po njegovem mnenju bi se predsednika Zelenski in Putin že lahko osebno sestala. Med drugim je povedal, da je Rusija pristala na zahteve Ukrajine glede vseh vprašanj z izjemo polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Ruska stran tega za zdaj ni komentirala, je pa njen glavni pogajalec Vladimir Medinski po petkovih pogajanjih prek videopovezave poudaril, da se njihova stališča glede Krima in Donbasa niso spremenila. Rusija namreč zahteva, da Ukrajina prizna Krim kot ruski in da prizna neodvisnost Donbasa, navaja STA.