Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Kar je po navedbah spletnega portala kath.net za ruskega predsednika še posebej nenavadno: daleč najbolj prizadeti objekti so pravoslavne cerkve. Med drugim je bil delno uničen samostan Marijinega vnebovzetja v Svjatohirsku, ki velja za enega najsvetejših samostanov ruskega pravoslavja.

Ruska vojska obstreljuje predvsem pravoslavna svetišča, med njenimi cilji pa so tudi sinagoge in mošeje ter protestantska in katoliška svetišča. Nazadnje naj bi se zaradi ruskega obstreljevanja streha neke pravoslavne cerkve zrušila na stavbo sosednje bolnišnice v večjem mestu Severodoneck na vzhodu države. »Medtem ko kremeljska propaganda cinično prikriva svoja imperialna hotenja z izjavami o 'zaščiti pravoslavne vere', nasilni napadi ruske vojske uničujejo pravoslavne cerkve in druge bogoslužne prostore,« so sporočili predstavniki ukrajinske vlade.

Iz spletne banke podatkov gre razbrati, da je na seznamu uničenih objektov 42 stavb Ukrajinske pravoslavne cerkve moskovskega patriarhata, po pet svetišč samostojne Ukrajinske pravoslavne cerkve in protestantskih Cerkva ter ena rimsko-katoliška in po tri muslimanske in judovske zgradbe, predvsem na območju Kijeva, Donecka, Žitomirja, Zaporožja, Luganska, Sumija Harkiva in Černihiva.

Zelenski: Ukrajina preučuje možnost nevtralnosti

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je včeraj dejal, da ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine, ki je ena od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih. Ta naj bi se jutri in v sredo nadaljevala v živo v Turčiji. Po besedah Zelenskega bi morala biti odločitev za nevtralnost potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa zajamčena s tretjih strani, poroča STA.

Zelenski želi tudi doseči kompromis z Rusijo glede vprašanja Donbasa: ena od tem pogajanj je vprašanje ruskega jezika, dogovor z Rusijo pa bo možen le v primeru, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine.

Iz ruske strani je bilo v začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince.

Domačina sedita na klopi v obleganem mestu Mariupol. FOTO: Vatican Media

Ruska ofenziva v Ukrajini ne napreduje

Ruska vojska se v Ukrajini sooča s težavami pri napredovanju: ukrajinske sile naj bi uspešno odbile več ruskih napadov in izvedle nekaj protinapadov, poroča STA. Kljub temu se po vsej državi še vedno soočajo s spopadi in obstreljevanjem, humanitarne razmere v mnogih mestih pa ostajajo katastrofalne. V mestu Černigiv severno od Kijeva je ujetih več deset tisoč civilistov, ki so ostali brez elektrike, plina in tekoče vode. Tudi v obleganem pristaniškem mestu Mariupol na jugu države je še vedno ujetih več kot 100.000 civilistov, ki so izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju ter trpijo pomanjkanje hrane in vode.

Ruske sile so pri zavzemanju ključnih mest v Ukrajini le malo napredovale, zato so se preusmerile v bombardiranje iz zraka. Ukrajinska vojska še naprej zadržuje ruske enote, ki skušajo s severozahoda in vzhoda prebiti ukrajinsko obrambo in prevzeti nadzor nad ključnimi cestami in naselji v okolici Kijeva. Po beseda vodje ukrajinske obveščevalne službe Kirila Budanova naj bi ruski predsednik Vladimir Putin želel »razdeliti državo po vzoru Koreje in postaviti ločitveno črto med zasedenimi in nezasedenimi območji«.

V Ukrajini pa so oblasti zaskrbljene tudi zaradi požarov v izključitvenem območju okoli jedrske elektrarne v Černobilu, ki je pod nadzorom ruskih sil. Po beseda ukrajinske vlade bi morala nadzor nad območjem prevzeti posebna misija Združenih narodov.

Ukrajina začasno ustavila evakuacijo civilnega prebivalstva

Ukrajinska vlada danes ne namerava odpreti nobenih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi, kot razlog pa navajajo obveščevalna poročila, ki svarijo pred ruskimi »provokacijami« vzdolž teh poti, poroča STA. Varni koridorji za evakuacijo so bili sicer vzpostavljeni iz mest Mariupol in Sumi ter mest in vasi okoli prestolnice Kijev, ki so trenutno obkoljeni ali skoraj povsem obkoljeni z ruskimi vojaki.

Rusko obstreljevanje je že v preteklosti preprečilo evakuacijo civilistov iz obleganih mest in povzročilo kaos vzdolž koridorjev. Posebej hudo je v Mariupolu, kjer je v mestu brez elektrike danes ujetih okoli 160.000 civilistov.

Rusija zanika napade na civiliste in trdi, da je za težave z varnimi prehodi kriva Ukrajina, ki se o njih ne dogovarja na ustrezen način.

Na Poljskem 2,3 milijona beguncev iz Ukrajine

Od izbruha vojne v Ukrajini je v sosednjo Poljsko pobegnilo okoli 2,3 milijona ljudi, je po navedbah spletnega portala Vatican News sinoči prek Twitterja sporočila poljska obmejna straža. Samo v soboto so našteli več kot 31.000 ljudi.

Od 24. februarja je mejo z Ukrajino prečkalo okoli 339.000 ljudi s Poljske. To so večinoma državljani Ukrajine, ki se vračajo v domovino: nekateri se želijo pridružiti oboroženim silam v boju proti Rusiji, drugi pa poskrbeti za svoje družinske člane.

Doslej je Poljska sprejela največ vojnih beguncev iz Ukrajine. Državi povezuje državna meja, dolga več kot 500 kilometrov. Zaenkrat ni jasno, koliko ljudi, ki so pobegnili na Poljsko, je tam dejansko ostalo.

Biden trdi, da ni pozival k spremembi oblasti v Rusiji

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj v Washingtonu zagotovil, da si Združene države Amerike ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan pred tem dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Tudi nemški kancler Olaf Scholz je zagotovil, da to ni cilj zveze Nato, poroča STA.

Biden je minulo soboto v svojem nagovoru v Varšavi Putina označil za diktatorja, vojnega zločinca in klavca in poudaril, da »ta človek ne sme ostati na oblasti«. Mnogi so njegove besede razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA, Bela hiša pa je nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina.

Izjava ameriškega predsednika je v Rusiji sprožila pravo ogorčenje. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da ni Bidnova odločitev, kdo bo vladal v Rusiji, saj predsednika izvolijo državljani.