Tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pogajanja ocenil kot »zelo težavna« in je zavrnil domneve, da bi v tej fazi dosegli kakršno koli »soglasje« z Moskvo, poroča STA.

Moskva vztraja pri podpisu »celovite pogodbe«, ki bo upoštevala ruske zahteve po »nevtralnosti, demilitarizaciji in denacifikaciji Ukrajine«, priznanju ruske prevlade nad polotokom Krim in neodvisnosti obeh proruskih separatističnih republik v Donbasu na vzhodu Ukrajine.

Ponekod umik ruskih sil

Po navedbah ukrajinskega generalštaba so se nekatere ruske enote, potem ko so izgubile več kot polovico vojakov, začele umikati v Rusijo. Večina front je en mesec po začetku vojne sicer zamrznjenih. Ruski vojaki še naprej blokirajo Sumi in Harkov, kjer domnevno pripravljajo novo ofenzivo na bližnji Izjum. Moskva naj bi še vedno vzdrževala kopensko povezavo med rusko regijo Rostov na meji z Ukrajino in priključenim polotokom Krim, še dodajajo v štabu.

Britanske tajne službe ocenjujejo, da so se ukrajinske sile osredotočile na pomembnejše logistične cilje na območjih, ki jih nadzoruje Rusija, med drugim ladje in skladišče orožja na območju Berdjanska, poroča STA. To bi ruske sile lahko prisililo v okrepitev obrambe svojih oskrbovalnih linij. Neimenovani predstavniki ZDA medtem trdijo, da imajo ruske sile težave z uspešnostjo svojih raket, ponekod tudi z izstrelitvijo in eksplodiranjem.

Napadi ne pojenjajo

Rusija sicer še naprej izvaja napade. Uspelo jim je uničiti največje vojaško skladišče nafte v bližini Kijeva, so po poročanju STA sporočili z ruskega obrambnega ministrstva. Ponoči pa so ruske sile na obrobju mesta Dnipro po navedbah lokalnih oblasti zadele vojaško enoto.

O obstreljevanju poročajo tudi z območja v bližini Černobila, kar ogroža predvsem zaposlene v nuklearki in njihove družine. Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine pa trdijo, da je ukrajinska vojska obstreljevala mesto Zolote na območju Luganska.

Prva izmenjava zajetih vojakov

Ukrajina in Rusija sta si včeraj po navedbah Kijeva prvič, odkar je Moskva pred mesecem dni vkorakala v Ukrajino, zares izmenjali zajete vojake. »Po ukazu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je prišlo do prve prave izmenjave vojnih ujetnikov,« je na Facebooku zapisala namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk. »V zameno za deset zajetih okupatorjev smo rešili deset svojih vojakov.«

Zelenski EU očital prepozno uvedbo sankcij proti Rusiji

Zelenski je ponoči nagovoril voditelje držav članic EU in se jim zahvalil za sankcije proti Rusiji. »Uvedli ste sankcije. Hvaležni smo. To so močni koraki,« je dejal in dodal: »A bilo je nekoliko pozno.« Če bi EU proti Rusiji nastopila že s preventivnimi ukrepi vojne morda sploh ne bi bilo, je prepričan. 

Izpostavil je tudi plinovod Severni tok 2 - podjetju Severni tok 2 se sicer v kratkem obeta stečaj - in nakazal, da Rusija v primeru zgodnejše blokade ne bi ustvarila plinske krize.

Zelenski se je na evropske države ponovno obrnil s prošnjo, naj odobrijo prošnjo Ukrajine za pridružitev Evropski uniji: »Tu vas pozivam - ne bodite pozni.«

V nagovoru se je ločeno obrnil na posamezne članice in pri tem izpostavljal njihovo raven podpore Ukrajini. Medtem ko je številne pohvalil, je drugim očital, da so bile bodisi pozne ali nenaklonjene ukrepom. Zlasti je bil kritičen do Madžarske. »Tu se želim ustaviti in biti pošten. Enkrat in za vselej se morate odločiti, s kom ste,« je dejal. Državo je pozval, naj neha oklevati pri sankcijah in dopusti prevoz orožja, navaja STA.

Vrh EU za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino

Voditelji članic EU so se sicer na včerajšnjem zasedanju v Bruslju zavzeli za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad.

Znova so poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo ter povzroča ogromno smrti civilistov ter pozvali k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. Poudarili so še, da sta obleganje pristaniškega mesta Mariupol in drugih ukrajinskih mest ter onemogočanje humanitarnega dostopa s strani ruske vojske nesprejemljiva. Ruske sile morajo zagotoviti dobavo humanitarne pomoči v Mariupol in druga oblegana mesta ter omogočiti varne poti do drugih delov države.

Moskva kritično do krepitve vzhodnega krila

Moskva je ostro kritizirala napovedano namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze Nato. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zahodnemu zavezništvu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini. 

Voditelji članic zveze Nato so v odziv na rusko vojno v Ukrajini včeraj potrdili namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato tako osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja. V Evropi je sicer že sto tisoč ameriških vojakov v podporo Natovim prizadevanjem. 40 tisoč vojakov pa je pod neposrednim Natovim poveljstvom, večinoma na vzhodnem krilu.

Napad na gledališče v Mariupolu verjetno terjal 300 življenj

V ruskem napadu na gledališče v obleganem ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupol prejšnji teden je po navedbah mestnih oblasti najverjetneje umrlo okoli 300 ljudi, iz ruševin naj bi rešili okoli 130 oseb, poroča STA. Danes so znova poskušali odpreti varen koridor, po katerem bi lahko civilisti zapustili mesto. Ukrajina odgovornost za napad na gledališče pripisuje Rusiji, ki pa to zanika.

Erdogan pozval Putina, naj častno zaključi vojno v Ukrajini

Po besedah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana bi moral ruski predsednik Vladimir Putin narediti častni izhod in končati oboroženi spor v Ukrajini. Erdogan je še napovedal, da bo tako Putina kot ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega seznanil z vsebino sestankov, ki jih je opravil v okviru vrha Nata, poroča STA.

Ankara se vidi kot posrednik v ukrajinskem sporu in ima tesne odnose tako z Rusijo kot Ukrajino. Pred kratkim je Erdogan povabil Putina na pogovore z Zelenskim v Turčijo, potem ko je država že gostila srečanje zunanjih ministrov obeh držav.

Erdogan je prepričan, da je še vedno možen kompromis med Kijevom in Moskvo, tudi glede tega, da bi se Ukrajina odrekla članstvu v Natu in se delno razorožila. Je pa priznal, da je manj možnosti za dogovor glede ozemeljskih teženj.

Putin Zahodu očita nacističen odnos do ruske kulture

Ruski predsednik Vladimir Putin Zahodu očita, da ima nacističen odnos do ruske kulture, in med drugim ocenjuje, da se dogaja diskriminacija vsega, kar je povezano z Rusijo. Po Putinovih besedah so takšno množično kampanjo uničenja sporne literature nazadnje pred skoraj 90 leti izvajali nacisti v Nemčiji: »Čajkovskega, Šostakoviča in Rahmaninova umikajo iz napovedih koncertov, prepovedi veljajo tudi za ruske avtorje in njihove knjige.«

Ruski predsednik je še izjavil, poroča STA, da želi Zahod v teh dneh odpovedati vso tisočletno rusko državo in njen narod. Med drugim je kritiziral dejstvo, kako hollywoodski filmi prikazujejo, kot da so samo ZDA v drugi svetovni vojni osvobodile Evropo izpod hitlerjevskega režima, izpuščen pa je pogum rdeče armade tedanje Sovjetske zveze in njenih vojakov, ki so odločilno prispevali k zmagi nad Hitlerjem.