O novih smrtnih žrtvah med civilisti poročajo iz kraja Malin na širšem območju mesta Žitomir, iz bližine mesta Harkov ter iz Ohtirka pri Sumiju. Skupno ukrajinska civilna zaščita poroča o osmih smrtnih žrtvah med civilisti, med njimi so bili trije otroci. Ruska stran sicer vztraja, da njihove sile ne napadajo civilistov.

Iz Sumija včeraj po humanitarnem koridorju, o katerem so se dogovorili z ruskimi silami, zbežalo okoli pet tisoč Ukrajincev in 1700 tujih študentov, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Poti so med drugim vodile v mesto Poltava v središču države, Lvov na zahodu in države EU, poroča STA.  Prav tako so izvedli evakuacijo iz mesta Irpin v prestolnico Kijev, na varno je bilo prepeljanih približno tri tisoč ljudi. 

Strani sta se medtem dogovorili za premirje med 9. in 21 uro na šestih območjih, ki so jih spopadi močno prizadeli, vključno z regijami blizu Kijeva, v Zaporožju na jugu in na nekaterih območjih na severovzhodu Ukrajine. Moskva je obljubila spoštovanje »režima tišine«, kot so ga imenovali na ddelku ruskega obrambnega ministrstva za humanitarne operacije v Ukrajini. 

Civilno prebivalstvo na območjih okoli Kijeva, vključno z Irpinom in Bučo na severozahodu, bodo evakuirali v prestolnico, da bi se izognili intenzivnemu bombardiranju ruskih sil.

Ob novih poskusih evakuacije poročajo o streljanju

Ruski vojaki naj bi streljali na civiliste, ki bežijo iz mest, čeprav sta se Ukrajina in Rusija danes dogovorili za odprtje šestih humanitarnih koridorjev, poročajo tuji mediji. »Rusija še naprej zadržuje več kot 400.000 ljudi za talce v Mariupolju in blokira evakuacijo,« je sporočil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

V zadnjih 24 urah je iz Ukrajine zbežalo več kot 140 tisoč ljudi navaja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Od 24. februarja je državo tako zapustilo že več kot 2,15 milijona ljudi.

Izgubili stik z nadzornim sistemom Černobila

Iz Mednarodne agencije za jersko energijo (IAEA) so medtem sporočili, da jim jedrska elektrarna v Černobilu ne posreduje več varnostnih podatkov, poroča STA. IAEA skuša v okviru nadzornih sistemov odvračati od širjenja jedrskega orožja z zgodnjim zaznavanjem zlorabe jedrskega materiala. 

Več kot 200 zaposlenih sicer ostaja ujetih v nuklearki Černobil in delajo že neprestano 13 dni, odkar so nadzor prevzele ruske sile. Iz agencije so sporočili, da se razmere za zaposlene slabšajo. Rusijo so ob tem pozvali, naj dovoli rotacijo zaposlenih, da bi jim omogočili počitek. Delo v izmenah je nujno za zagotavljanje varnosti, so dodali. Čeprav nuklearka od nesreče leta 1986 ne deluje več, je tam še vedno zaposlenih več kot 2000 ljudi, ki zagotavljajo, da ne pride do nove katastrofe.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je upravo RS za jedrsko varnost danes sicer že obvestila o izrednem izpadu 750kV daljnovoda Kijev-Černobil. »Glede na znane podatke ocenjujemo, da tudi ob dolgotrajnejši izgubi električnega napajanja ne bo prišlo do znatnih izpustov v okolje,« so sporočili iz uprave.

Rusija podcenila moč ukrajinskega odpora

Rusija je močno podcenila moč ukrajinskega odpora na napad, zaradi česar ima sedaj več tisoč mrtvih vojakov, so ocenjujejo šefi ameriških obveščevalnih agencij, ki so se udeležili zaslišanja v odboru za obveščevalne zadeve ameriškega predstavniškega doma. Rusko napredovanje je ustavil ali upočasnil silovit odpor Ukrajincev. Zaenkrat po oceni poznavalcev še ni jasno, kako daleč bo dejansko šel ruski predsednik Vladimir Putin; ali bo skušal zavzeti celo državo ali se bo zadovoljil s čim drugim.

Ameriški obveščevalci sicer verjamejo, da je Putin odločen iti naprej ne glede na žrtve, sankcije in izolacijo Rusije v svetu. Zagotovili so tudi, da bodo podpirali ukrajinski odpor tudi v primeru, da Rusija zmaga v vojni v Ukrajini.

Ukrajinska vojska je v teh dneh sicer dobila tudi okrepitve iz tujine. Po podatkih ukrajinske vojske se jim je pridružilo 14.500 ljudi iz tujine, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je 12 tisoč Ukrajincev, ki so živeli v tujini.

Vse več podjetij se umika iz Rusije

Seznam velikih svetovnih korporacij, ki se umikajo iz Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino, se še naprej daljša. Včeraj so tak korak med drugim napovedali IBM, Shell, McDonald's, Coca Cola, Pepsi Cola, Starbucks in druga. McDonald's tam zapira 850 restavracij, Starbucks 130 lokalov. Umikrajo se tudi japonska podjetja Toyota, Nissan, Subaru in Mitsubishi, britanski Shell pa je sporočil, da več ne kupuje ruske nafte in zapira svoje bencinske postaje ter operacije, povezane z oskrbovanjem letal z gorivom v Rusiji. Poslovanje v Rusiji je ustavil tudi nemški avtomobilski proizvajalec Continental, pred njim so to storila ameriška in druga avtomobilska podjetja. Konec proizvodnje vozil za ruski trg je do nadaljnega napovedalo italijansko podjetje Ferrari.

EU zaostruje sankcije

Članice EU širijo seznam kaznovanih ruskih vodilnih predstavnikov in oligarhov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini. Padla je tudi odločitev za izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je francosko predsedstvo Sveta EU sporočilo na Twitterju. Poleg tega dogovor vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katera velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.

Članice so se na sestanku na veleposlaniški ravni dogovorile tudi za tesnejše usklajevanje pri izvajanju že sprejetih sankcij. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.

Zahodne zaveznice bodo sicer danes nadaljevale pogovore o soočanju z rusko agresijo na Ukrajino. Podpredsednica ZDA Kamala Harris bo začela svoj obisk na Poljskem in v Romuniji. Nemški kancler Olaf Scholz pa bo gostil kanadskega premierja Justina Trudeauja. 

Državni zbor bo danes na izredni seji obravnaval predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini. Glede na predlog deklaracije bi obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter priznanje pokrajin Doneck in Lugansk. Obenem naj bi poslanci podprli mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine.

Vrh EU konec tedna v Versaillesu o vojni v Ukrajini 

Voditelji članic EU bodo v četrtek in petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. STA poroča, da bosta v ospredju dve vprašanji: kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako zmanjšati odvisnost od ruske energije.

Slovaška vlada pritrdila novi bojni skupini Nata, med njimi tudi slovenski vojaki

Slovaška vlada je danes na seji potrdila vzpostavitev nove bojne skupine zveze Nato na Slovaškem, v katero naj bi bilo vključenih 2100 vojakov, med njimi tudi do sto slovenskih. Predlog mora sicer potrditi še slovaški parlament, skupina pa bi nato z delovanjem lahko začela 15. marca. 

Gre za odločitev o okrepljeni prisotnosti Natovih sil na vzhodu Evrope, predvsem v luči vojne v Ukrajini. Obrambni minister Matej Tonin je že pred časom dejal, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah Nata.

Poslanci v razpravi o Ukrajini poudarjali pomen enotnosti 

Državni zbor na izredni seji danes razpravlja o razmerah v Ukrajini. Poslanci so v razpravi poudarjali pomen enotnosti v obsodbi Rusije. Poslanci so se na seji, ki se je je udeležil tudi ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič, z minuto molka poklonili žrtvam ruske agresije na Ukrajino.

Državni zbor je danes z veliko večino podprl deklaracijo o trenutnih razmerah v Ukrajini, v kateri je obsodil rusko agresijo na Ukrajino ter rusko priznanje neodvisnosti pokrajin Doneck in Lugansk. Z deklaracijo je podprl tudi sankcije proti Rusiji in Belorusiji ter evropsko perspektivo Ukrajine.

Za deklaracijo, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin z izjemo SNS, je glasovalo 67 od 74 prisotnih poslancev. Proti ni glasoval nihče.

Zunanji minister Anže Logar je v imenu vlade pozdravil deklaracijo in njem namen. »Na nas politikih je, da ta nepravična, neupravičena vojna, ta brutalna agresija Ruske federacije na neodvisno Ukrajino ne bo izginila iz dnevnih vesti v ignoranco Zahoda,« je pojasnil razloge za podporo deklaraciji.

Kremelj svari pred nevarnim scenarijem zaradi poljskih letal

Kremelj je danes posvaril, da lahko poljska ponudba vojaških letal za Ukrajino vodi v nevaren scenarij. Nasprotovanje dobavi letal je izrazil tudi nemški kancler Olaf Scholz, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Zahod znova pozval, naj letala nujno pošljejo čim prej, poročajo tuji mediji. »Kdaj bo sprejeta odločitev? Glejte, smo v vojni. Znova vas prosimo, da se čim prej odločite. Pošljite nam letala,« je pozval Zelenski.

V ruskem zračnem napadu uničena porodnišnica 

V ruskem zračnem napadu na bolnišnico v ukrajinskem pristaniškem mestu Mariupolj sta bila uničena porodnišnica in otroški oddelek, so sporočile tamkajšnje oblasti. Natančno število žrtev zaenkrat ni znano. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na Twitterju objavil videoposnetek popolnoma uničenih bolnišničnih oddelkov.

Iz videoposnetka je razvidno, da je eden ali več izstrelkov oziroma bomb zadelo dvorišče bolnišničnega kompleksa. Moč eksplozije je razbila okna ter uničila pohištvo in vrata. Okolica stavbe je zasuta z ruševinami. »Napad ruskih vojakov na porodnišnico. Pod ruševinami so odrasli in otroci,« je na Twitterju zapisal Zelenski.