Ukrajinski in ruski pogajalci se bodo vrnili na posvetovanja v prestolnici svojih držav in pripravili načrte za nove pogovore, sta po navedbah STA danes sporočili obe strani. Obe delegaciji sta se pogovarjali o možnosti, da bi se kmalu sestali na drugem krogu pogajanj, je za medije pojasnil ukrajinski pogajalec Mihail Podoljak, dogovore o nadaljevanju pogajanj pa je potrdil tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski.

Ukrajina: naslednjih 24 ur bo ključnih

Ruska vojska nadaljuje ofenzivo na ukrajinsko prestolnico. O eksplozijah so ponoči poročali tudi v bližini številnih drugih ukrajinskih mest. Generalštab ukrajinske vojske je davi sporočil, da je Rusija upočasnila ofenzivo, vendar še vedno skuša napredovati na določenih območjih. Rusijo so ob tem obtožili raketnih napadov na stanovanjske zgradbe v mestih Žitomir in Černigov.

V Kijevu se je medtem iztekla dvodnevna policijska ura, tako so se znova odprle živilske trgovine, v omejenem obsegu je stekel javni potniški promet. Mestne oblasti ljudi sicer pozivajo, naj se zadržujejo doma in dom zapustijo le, če morajo v trgovino ali po zdravila. Policijska ura bo še naprej veljala med 22. in 7. uro.

Med žrtvami tudi otroci

Ukrajinsko notranje ministrstvo je od začetka napada na Ukrajino poročalo o 352 smrtnih žrtvah med civilisti, od tega je 14 otrok. Po podatkih ministrstva je bilo v nedeljo zvečer ranjenih še 1684 ljudi, med njimi je 116 otrok.

Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska stran izgubila približno 4500 vojakov in da so bili uničeni številni ruski helikopterji, tanki in druga vojaška vozila. Rusija je priznala, da so med boji v Ukrajini bile smrtne žrtve med ruskimi vojaki, a števila ni navedla.

Zelenski: Vredno je poskusiti

Belorusija je medtem sporočila, da je vse pripravljeno na začetek mirovnih pogajanj med Moskvo in Kijevom na ukrajinsko-beloruski meji, a da delegaciji še nista prispeli.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sicer v rezultat tega srečanja na verjame, a da je vredno poskusiti. Sinoči je v pogovoru z britanskim premierjem Borisom Johnsonom povedal, da bo naslednjih 24 ur ključnih.

Zelenski poziva k takojšnjemu sprejetju Ukrajine v EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes od Evropske unije zahteval, da Ukrajini takoj podeli članstvo v zvezi, predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU, ki pa imajo različna stališča glede širitve. Kot je postopek pojasnil Michel, bo Ukrajina podala uradno prošnjo, Evropska komisija mora podati uradno stališče, Svet pa bo sprejel končno odločitev.

Po besedah Zelenskega je cilj Ukrajine, »da smo skupaj z vsemi Evropejci in, kar je najpomembnejše, da smo v enakem položaju«. Ukrajinski predsednik je prepričan, »da je to pravično in da so si to zaslužili«.

Michel je napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika povabiti, da bi »redno sodeloval« na zasedanjih evropskih voditeljev, zavzel pa se je tudi za okrepitev sporazuma med EU in Ukrajino.

Rusi uničili največje letalo na svetu

Ruski napadi v Ukrajini so uničili največje – vodilno letalo na svetu. Tovorno letalo Antonov-225 z vzdevkom 'Sanje' je lahko prevažalo do 250 ton tovora. »To je bilo največje letalo na svetu, AN-225 'Mrija',« je včeraj na Twitterju objavil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Dodal je še: »Rusija je morda uničila našo 'Mrijo'. Toda nikoli ne bodo mogli uničiti naših sanj o močni, svobodni in demokratični evropski državi. Prevladali bomo!« 

Proizvajalec orožja Ukroboronprom je ocenil, da bi obnova »Mrije« stala več kot 3 milijarde dolarjev (2,7 milijarde evrov) in bi lahko trajala pet let. AN-225, ki je bil prvotno zgrajen kot del sovjetskega letalskega programa, je leta 1988 opravil svoj prvi polet. Edina obstoječa kopija je leta 2001 opravila testni let v Gostomelu, približno 20 kilometrov od Kijeva. Upravljala ga je ukrajinska letalska družba Antonov Airlines za tovorne lete in je bila pred začetkom pandemije covida-19 zelo povpraševana.

Elon Musk Ukrajini omogočil satelitski internet

Lastnik Teste in vesoljskega podjetja SpaceX Elon Musk je nad Ukrajino namestil več postaj, ki omogočajo brezplačen dostop do satelitskega interneta Starlink. Gre za omrežje v nizki zemeljski orbiti, ki omogoča internetno povezavo kjer koli na planetu. Glavni vir informacij za medije prihaja ravno prek družbenih omrežij, zato je podpredsednik ukrajinske vlade Mihajlo Fedorov Muska zaprosil za dostop do interneta. Če pride do uničenja telekomunikacijskih kanalov, bodo s pomočjo Starlinka prebivalci Ukrajine ostali na spletu. Elon Musk je sporočil, da je storitev zdaj aktivna in da je na poti še več terminalov.

Več zasedanj v ZN in EU

Danes bo zasedala Generalna skupščina ZN in sprejemala resolucijo z obsodbo ruske agresije na Ukrajino. Na izrednem zasedanju se bo na zahtevo Francije sestal tudi Varnostni svet ZN in razpravljal o humanitarni krizi v Ukrajini.

Potem ko se je EU v nedeljo prvič v zgodovini odločila, da bo za pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, bodo obrambni ministri držav članic EU danes dogovorili o nadaljnjih korakih. Na izrednem zasedanju se bodo sešli tudi ministri držav EU za energetiko, saj je EU zelo odvisna od ruskega plina.  

Ukrajina in Rusija začeli pogovore v Belorusiji

Delegaciji Ukrajine in Rusije sta danes v Belorusiji začeli prve pogovore o oboroženem sporu, ki ga je z napadom na Ukrajino sprožil Kremelj. Kijev je pred pogovori zahteval takojšnjo prekinitev ognja in umik ruskih vojakov, Moskva pa je izrazila pripravljenost na dogovor.

Pogovori potekajo v eni od rezidenc beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ob belorusko-ukrajinski meji v bližini Černobila, čeprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski še v nedeljo dopoldne zavračal možnost, da bi se pogajali v Belorusiji, saj Rusija s tamkajšnjega ozemlja napada Ukrajino. Pozneje je vendarle pristal na pogajanja ob ukrajinsko-beloruski meji.

Iz Kijeva so pred pogovori sporočili, da je »ključno vprašanje takojšnja prekinitev ognja in umik sil z ukrajinskega ozemlja«.

V ukrajinski delegaciji so vodja poslanske skupine predsednikove stranke Služabnik naroda David Arahamija, obrambni minister Oleksi Reznikov, predsednikov svetovalec Mihajlo Podoljak in namestnik zunanjega ministra Mikola Točicki, rusko delegacijo pa vodi svetovalec Kremlja Vladimir Medinski, ki je pred pogovori dejal, da si ruska stran želi doseči dogovor s Kijevom.

Poslovalnice Sberbank zaprte, podružnica v Evropi bo verjetno propadla

Zaradi sankcij, ki so jih v Evropi uvedli proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino, je poslovanje ruske banke Sberbank v Sloveniji omejeno le še na kartično poslovanje. Ostale storitve te banke začasno niso na voljo, poslovalnice so zaprte. Podrobnejša pojasnila bodo na voljo v torek.

Evropska centralna banka je medtem sporočila, da bo evropska podružnica Sberbank verjetno propadla, kot tudi njene izpostave v Sloveniji in na Hrvaškem. Zaradi poslabšanja likvidnosti namreč v prihodnje verjetno ne bo mogla pravočasno poplačati svojih dolgov. Finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da varnost prihrankov jamčita tudi sklad za jamstvo vlog in državni proračun. 

Tudi Japonska uvaja sankcije proti Rusiji in beloruskemu predsedniku

Japonska namerava v odziv na ruski napad na Ukrajino uvesti sankcije proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in omejiti svoje sodelovanje z rusko centralno banko, je danes napovedal japonski premier Fumio Kishida, ki je po navedbah STA sprva naznanil, da njegova vlada razmišlja o uvedbi sankcij proti Belorusiji, od koder ruske sile izvajajo napad na Ukrajino.

Po pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim se je japonski premier odločil, da glede na očitno vpletenost Belorusije v agresijo sprejmejo sankcije proti beloruskemu predsedniku Lukašenku, drugim posameznikom in organizacijam.

Japonska je prav tako že uvedla določene sankcije proti Rusiji in se med drugim pridružila izključitvi ruskih bank iz bančnega komunikacijskega omrežja Swift, da bi v mednarodni skupnosti povečali učinkovitost finančnih sankcij proti Rusiji.

Tokio je Ukrajini obljubil tudi 100 milijonov dolarjev posojil in dodatnih 100 milijonov dolarjev nujne humanitarne pomoči, prav tako pa bodo Ukrajincem v državi omogočili podaljšano bivanje, če imajo ti pomisleke glede vrnitve domov.

Število beguncev iz Ukrajine strmo narašča 

Število ukrajinskih beguncev v sosednjih državah se zaradi ruske invazije vztrajno povečuje. Iz Ukrajine je po zadnjih podatkih visokega komisariata Združenih narodov za begunce zbežalo že več kot pol milijona ljudi. Od četrtka je na Madžarsko vstopilo že skoraj 85.000 ljudi, več kot 36.000 v Moldavijo. V Romunijo je do zdaj zbežalo že 43.000 Ukrajincev, 30.000 na Slovaško in več kot 300 v Belorusijo, poroča STA. Največ ljudi je iz Ukrajine pobegnilo na Poljsko. Samo v soboto so poljski mejni policisti zabeležili več kot 77.000 prihodov, doslej pa naj bi tja prispelo že več kot 280.000 oseb. Po podatkih UNHCR je v Ukrajini razseljenih že več kot 100.000 ljudi.

Slovenija lahko v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za do 200.000 beguncev

Slovenija lahko v tem trenutku v pomoč Ukrajini zagotovi prostor za 180.000 do 200.000 beguncev, je povedal notranji minister Aleš Hojs, ki se je včeraj v Bruslju udeležil izrednega zasedanja notranjih ministrov EU. Slovenija po ministrovih besedah tudi podpira prvo uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001.