Omenjene župnije Ukrajinske pravoslavne cerkve moskovskega patriarhata se pridružujejo neodvisni Pravoslavni cerkvi Ukrajine. Po predvidevanjih ukrajinskih medijev se bodo za ta korak odločile tudi druge župnije,razlog za to pa je ruska agresija nad Ukrajino in verbalna podpora vojni s strani moskovskega patriarha, poroča spletni portal kath.net. V Ukrajini več kot 70 odstotkov prebivalcev pripada Pravoslavni cerkvi, bodisi Ukrajinski pravoslavni cerkvi moskovskega patriarhata ali pa Pravoslavni cerkvi Ukrajine, ki je bila ustanovljena konec leta 2018. Po navedbah ukrajinskih medijev je zdaj večina Ukrajincev članov Pravoslavne cerkve, ki je neodvisna od Moskve.

Lažni optimizem za Ukrajince

Kljub temu, da iz Istanbula prihajajo spodbudne novice, ki sejejo optimizem o koncu vojne, zvok siren, eksplozij in granat na ukrajinskih tleh ne potihne. O nadaljevanju napadov ruskih sil med drugim poročajo iz prestolnice in obleganega pristaniškega mesta Mariupol. Ruske sile so bombardirale ukrajinsko mesto Černigiv severno od prestolnice Kijev.

Včerajšnji rusko-ukrajinski pogovori so v Ukrajini prebudili velik optimizem, da bo vojne konec, saj je Rusija zmanjšala napade na Ukrajino v okolici prestolnice Kijeva in Černigiva. Takšen preobrat naj bi služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med Ukrajino in Rusijo, poroča STA.

Informacije o umiku nekaj ruskih enot iz okolice omenjenih mest je potrdil generalštab ukrajinske vojske v dnevnem poročilu, ki pa ostaja previden. Ocenjuje namreč, da gre le za premik enot na druge fronte na vzhodu države.

Podobno ocenjuje tudi Pentagon, njegov predstavnik John Kirbya je opozoril, da se Rusija ne umika, temveč se morda pripravlja na večjo ofenzivo na drugem koncu Ukrajine.

Slovenski škofje so se odločili, da bo letošnja nabirka pri večerni sveti maši na praznik velikega četrtka namenjena za Ukrajino.

Zelenski: Obrambe ne bomo krčili

Optimizem zaradi pozitivnih signalov iz Istanbula, kjer potekajo pogajanja ruskih in ukrajinskih pogajalcev, je izrazil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. »Lahko bi rekli, da so signali, ki prihajajo iz pogajanj, pozitivni, vendar pa ti signali ne zmanjšujejo števila eksplozij ali ruskih granat,« je opozoril v nočnem nagovoru.

Zato je opozoril, da Ukrajina ne bo zmanjšala obrambnih sil, prav tako druge države ne bi smele premišljevati o rahljanju sankcij.

Zvok siren in eksplozij ne utihne

Nasilje v Ukrajini se medtem nadaljuje. Med drugim je bilo danes na obrobju Kijeva slišati sirene in nove silovite eksplozije, poroča britanski BBC, ki dodaja, da zaenkrat ni jasno, ali te prihajajo z ukrajinske ali ruske strani.

Tarča ruskega obstreljevanja so še naprej Mariupol in druga ukrajinska mesta. Ukrajinske sile naj bi medtem po navedbah oblasti samooklicane republike Lugansk na mesto Severodoneck izstrelila raketo. 

Ruske sile so bombardirale ukrajinsko mesto Černigiv severno od prestolnice Kijev.  Od začetka ruske invazije je v mestu v Černigiv umrlo približno 350 ljudi. V močno poškodovanem mestu, v katerem je pred invazijo po ocenah živelo skoraj 280.000 prebivalcev, jih je ostalo okoli 120.000.

Zatočišče v drugih državah našlo že prek 4 milijone Ukrajincev

Število beguncev iz Ukrajine je tako že preseglo prvotne napovedi UNHCR. Najnovejši podatki kažejo, da je se je v druge države zateklo že 4.019.287 ljudi, zgolj na Poljsko več kot 2,3 milijona. Notranje razseljenih je približno 6,5 milijona ljudi.  13 milijonov ljudi je medtem po ocenah ZN ujetih na prizadetih območjih, ki jih ne morejo zapustiti. 

Kremelj v pogajanjih ne vidi večjega napredka

Glede pogajanj v Istanbulu je danes pričakovanja nekoliko znižal tudi Kremelj. Njihov predstavnik Dmitri Peskov je poudaril, da niso dosegli še nič obetavnega in da jih čaka še veliko dela. Dodal je, da se izogibajo izjavam o zadevah, o katerih se razpravlja na pogovorih, saj menijo, da morajo pogajanja potekati za zaprtimi vrati.

Mariupol: tarči ruskih napadov tudi stavba Rdečega križa in svetovalna misija EU

Ruske sile so med obleganjem pristaniškega mesta Mariupol na jugu Ukrajine obstreljevale stavbo Rdečega križa, so po navedbah STA danes sporočile oblasti v Kijevu. Tarča obstreljevanja ruskih sil v tem mestu pa je bila tudi pisarna svetovalne misije EU v Ukrajini.

Doslej še ni potrjeno, ali je bil v napadu na stavbo Rdečega križa kdo ubit ali ranjen. Terenska pisarna svetovalne misije EU in oprema v njej sta utrpeli hudo škodo, ranjenih ali mrtvih pa na srečo ni bilo. Unija tovrstne napade najostreje obsoja, tako kot tudi vse druge napade na civiliste in civilno infrastrukturo.

V ruskem obleganju strateškega pristanišča na jugu Ukrajine je bilo po ukrajinskih navedbah ubitih najmanj 5.000 ljudi, po nekaterih ocenah naj bi jih umrlo do 10.000.

Zelenski pozval Norveško k večji dobavi energentov Ukrajini in EU

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes pozval Norveško, ki je za Rusijo druga največja dobaviteljica plina Evropi, naj Ukrajini in Evropski uniji zagotovi več energije, poleg tega pa je v nagovoru norveškega parlamenta prek videopovezave pozval tudi k prepovedi vplutja ruskih plovil v evropska pristanišča, poroča STA.

Po besedah ukrajinskega predsednika so pogovore o dobavi približno petih milijard kubičnih metrov plina za naslednjo ogrevalno sezono že začeli. EU si namreč prizadeva zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije.

Vlada v Oslu je že sprejela ukrepe za ohranitev črpanja plina na najvišji ravni v poletnem času, ki velja za obdobje, ko energetska podjetja izkoristijo nizko povpraševanje za vzdrževanje ploščadi na morju, in po besedah norveškega premierja Jonasa Gahra Storeja dobavljajo toliko, »kolikor je v naši moči«.

Biden in Zelenski o nadaljevanju ameriške pomoči Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta danes po telefonu govorila o nadaljevanju ameriške in zavezniške vojaške, gospodarske in humanitarne pomoči Ukrajini proti ruski agresiji, pa je po navedbah STA sporočila Bela hiša. Govorila sta tudi o nadaljevanju ukrepov, ki dvigujejo ceno ruske surove agresije proti Ukrajini. Pozornost sta namenila še ameriški vojaški pomoči, ki ima ključni učinek v vojni z Rusijo in o dodatni pomoči ukrajinski vojski, ki brani državo. Biden je Zelenskega obvestil, da bodo ZDA Ukrajini zagotovile 500 milijonov dolarjev neposredne proračunske pomoči, Zelenski pa je Bidna seznanil s statusom pogajanj med Ukrajino in Rusijo za končanje vojne.