Donacija za Ukrajino TUKAJ.

V eni od četrti na jugovzhodu mesta je odjeknilo več eksplozij, podatkov o žrtvah pa zaenkrat ni. Kot poroča STA, naj bi Rusi domnevno napadli tovarno vojaške opreme, kjer med drugim izdelujejo tanke.

Po navedbah kijevskega župana Vitalija Klička so eksplozije odjeknile v četrti Darnizja. Rusko obrambno ministrstvo je pozneje na Telegramu sporočilo, da so »z natančnim orožjem zrak-zemlja dolgega dosega uničili poslopje tovarne orožja v Kijevu«. Rusija je zagrozila z novimi napadi na Kijev, potem ko je ukrajinska vojska po njenih trditvah ta teden obstreljevala obmejno območje v Rusiji.

Eksplozije je bilo po navedbah ukrajinskih medijev danes znova slišati tudi na zahodu države, v okolici Lvova. Iz Harkova na vzhodu Ukrajine pa poročajo, da je bilo v včerajšnjem obstreljevanju ubitih najmanj deset ljudi, 35 pa ranjenih. Poškodovanih ali uničenih je bilo več stanovanjskih poslopij.

Zelenski: doslej je umrlo med 2.500 in 3.000 ukrajinskih vojakov

V vojni z Rusijo je doslej umrlo med 2.500 in 3.000 ukrajinskih vojakov, še okoli 10.000 je bilo ranjenih, je v pogovoru za CNN sinoči dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ob tem pa izrazil tudi skrb glede možnosti ruske uporabe taktičnega jedrskega orožja.

Po navedbah Zelenskega je na ruski strani umrlo okoli 20.000 vojakov. V Moskvi so sicer doslej potrdili okoli 1.350 smrtnih žrtev med svojimi vojaki, po ocenah zahodnih služb pa jih je v resnici umrlo več tisoč. Informacij ni mogoče neodvisno preveriti.

V večernem nagovoru Ukrajincem prek družbenih omrežij je predsednik Zelenski po navedbah STA povedal, da so vprašalnik za vstop v EU, ki ga je prejšnji teden v Kijev prinesla predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, že skoraj izpolnili, in odgovore bodo »kmalu posredovali Bruslju«.

Po besedah Zelenskega je težko napovedati, kako dolgo bo trajala vojna, odločilna pa naj bi bila dva dejavnika: uspeh ukrajinske vojske na bojišču in sankcije proti Rusiji.

Rusija prepovedala vstop britanskemu premierju Johnsonu

Ruske oblasti so danes prepovedale vstop britanskemu premierju Borisu Johnsonu in nekaterim drugim visokim britanskim uradnikom kot odziv na sankcije, ki jih je London uvedel zaradi ruske invazije v Ukrajini. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva je cilj politične kampanje Londona »mednarodna izolacija Rusije, ustvarjanje pogojev za omejevanje naše države in dušenje našega gospodarstva«, poroča STA.

Ministrstvo je London obtožilo tudi »sovražnih dejanj brez primere«, ob čemer je imelo v mislih predvsem sankcije proti ruskim visokim uradnikom.

Na ruskem »črnem seznamu« za vstop so poleg Johnsona še podpredsednik britanske vlade Dominic Raab, zunanja ministrica Liz Truss, obrambni minister Ben Wallace, nekdanja predsednica vlade Theresa May in prva ministrica Škotske Nicola Sturgeon.

Med vojnimi žrtvami v Ukrajini znova sodelavec Karitas

V Ukrajini je po navedbah Karitas znova izgubil življenje eden od krajevnih sodelavcev te človekoljubne organizacije, poroča avstrijski Kathpress. Moški naj bi umrl na veliki četrtek v raketnem napadu na center za oskrbo otrok in družin na obrobju Harkova, ki ga upravlja tamkajšnja Karitas. Tri rejniške družine s 30 otroki so že pred tem uspešno preselili na varno v zahodno Ukrajino in na Češko, sodelavci Karitas pa so do zadnjega varovali prostore, namenjene oskrbi pomoči potrebnih.

Že v začetku tedna so poročali, da je v obstreljevanju sedeža Karitas v Mariupolu življenje izgubilo sedem ljudi, med njimi tudi sodelavci omenjene človekoljubne organizacije.

Zelenski: odstranitev borcev iz Mariupola pomeni konec pogajanj

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes dejal, da bi »odstranitev« ukrajinskih vojakov, ki branijo Mariupol, pomenila konec mirovnih pogajanj med Kijevom in Moskvo, poroča STA. Po njegovih besedah nimajo nobenega zaupanja v pogajanja v zvezi s tem mestom ob Azovskem morju, ki ga ruske sile oblegajo že od začetka vojne. Ukrajinski predsednik je priznal, da so razmere v pristaniškem mestu izredno težke.

Pogajanja z Moskvo so očitno že nekaj dni na mrtvi točki. Svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak je danes dejal, da so izredno zahtevna, Zelenski pa je izrazil željo, da bi bil mirovni sporazum sestavljen iz dveh ločenih dokumentov: eden bi Ukrajini dal varnostna zagotovila, drugi pa bi se nanašal neposredno na odnose z Rusijo. Ruska stran, je pojasnil, si želi le en dokument.