V državah, kot sta Haiti ali Etiopija, ki že dolgo trpita za posledicami naravnih nesreč ali oboroženih spopadov in sta odvisni od humanitarne pomoči, oskrba prebivalstva s hrano postaja vedno težja, kot je v pogovoru za medije poudaril predstavnik avstrijske človekoljubne organizacije »Mladi en svet« (Jugend Eine Welt). Pomemben dejavnik pri tem je predvsem predvidljiva izguba dobav žita in gnojil skupaj z naraščajočimi cenami hrane, poleg tega pa mednarodna nujna humanitarna pomoč ljudem v Ukrajini in beguncem zunaj domovine močno črpa vire in zmogljivosti številnih človekoljubnih organizacij.

Rusija in Ukrajina sta bili do nedavnega med največjimi kupci rezanega cvetja iz Latinske Amerike.

Posledice vojne v Ukrajini po besedah humanitarnih delavcev recimo že čutijo v Kolumbiji in Ekvadorju: Rusija in Ukrajina sta bili do nedavnega med največjimi kupci rezanega cvetja, kot so vrtnice, katerih dobava v ti dve državi trenutno ni več mogoča, podobno velja tudi za ekvadorske banane, od katerih je država pod Andi še pred kratkim samo v Ukrajino izvozila okoli 20 zabojnikov dnevno. Zdaj bi bilo treba hitro najti nove kupce, saj bi že v primeru, da službo izgubi le del izmed 120.000 ljudi, ki delajo na plantažah banan v Ekvadorju, to za državo pomenilo velike socialne težave.

Lakota narašča tudi na Haitiju

Svetovni program za hrano (WFP) pa v luči vojne v Ukrajini opozarja na stopnjevanje krize na Haitiju. Število lačnih ljudi bo še naprej močno naraščalo, zaradi vojne in zaradi nadaljnjega upadanja kupne moči revnih gospodinjstev. Dobri dve tretjini od enajstih milijonov prebivalcev te karibske države, ki so jo v letih 2010 in 2021 prizadeli hudi potresi, dodatne težave pa povzroča še trenutna politična nestabilnost, sta že doslej živeli v globoki revščini.

V etiopski pokrajini Tigre že skoraj poldrugo leto divja državljanska vojna.

Človekoljubne organizacije pozivajo tudi k večji pozornosti do malce pozabljenih kriznih območij, predvsem Etiopije, kjer v pokrajini Tigre že skoraj poldrugo leto divja državljanska vojna. Predsednik tamkajšnje vlade je sicer konec letošnjega marca razglasil »humanitarno premirje«, kar bo pomenilo lažjo dostavo mednarodne humanitarne pomoči v obliki hrane, vode in zdravil; ta je je bila doslej večkrat ovirana ali celo prekinjena, razdeljevanje pomoči pa pogosto ni uspelo zaradi pomanjkanja goriva.