Evropska komisija državam članicam »priporoča, da se Ukrajini zagotovi evropska perspektiva in drugič, da se Ukrajini dodeli status kandidatke«, je dejala predsednica von der Leyen.

O stališču komisije bodo razpravljali voditelji 27 držav članic EU, ki naj bi o tem odločali prihodnji četrtek in petek na srečanju v Bruslju. Med članicami glede tega vprašanja sicer ni enotnega stališča. Najbolj zadržani naj bi bili Danska in Portugalska.

Slovenski premier Robert Golob je na četrtkovem srečanju z Ursulo von der Leyen v imenu Slovenije izrekel jasno podporo temu, da Ukrajina dobi status kandidatke za članstvo v EU.

Predsednica von der Leyen je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu v začetku meseca dejala, da »EU želi podpreti Ukrajino na njeni evropski poti«. Zelenski pa je dejal, da bi članstvo Ukrajine v EU pomenilo simbol evropske enotnosti.

Evropski škofje pozdravljajo predlog Evropske komisije

Predstavništvo Katoliške cerkve pri Evropski uniji podpira odločitev Evropske komisije, ki se zavzema za status Ukrajine kot kandidatke za pristop. Kot so danes sporočili s sedeža ComECE v Bruslju, je po njihovem mnenju treba začeti tudi pogajanja tudi z Albanijo in Severno Makedonijo.

Litovski škof Norvila od EU pričakuje »prenovljeno strateško vizijo za stabilnost, pravičnost in mir« v Evropi. Po njegovih besedah sta koronaepidemija in vojna v Ukrajini uniji postavili ogledalo ter razkrili »brezbrižnost, naivnost in prevlado gospodarskih in nacionalnih interesov nad skupnim dobrim« med nekaterimi državami članicami.

ComECE se zavzema za močnejšo varnostno in mirovno politiko EU s civilnimi sredstvi, obenem pa mora unija »razviti ustrezna sredstva evropske obrambe«. To mora potekati pod javnim nadzorom, v skladu z načelom sorazmernosti ter »ob spoštovanju človekovih pravic, pravne države in etičnih meril«.

Glede ruske agresivne vojne evropski škofje pozivajo ne le k solidarnosti z Ukrajino in njenim prebivalstvom, ampak tudi k »nadaljnjim prizadevanjem za konec vojne s svobodno, varno in neodvisno Ukrajino znotraj njenih mednarodno priznanih meja«. V izjavi škofov vprašanje vojaške podpore ni omenjeno.

Humanitarne razmere v Ukrajini zelo zaskrbljujoče

Humanitarne razmere na vzhodu Ukrajine vzbujajo izjemno skrb in se po štirih mesecih od začetka ruske invazije še poslabšujejo, so danes sporočili iz urada ZN za usklajevanje humanitarne pomoči. Situacija je še posebej zaskrbljujoča v okolici Severodonecka, kjer že tedne potekajo hudi boji.

»Skoraj štiri mesece po začetku vojne so humanitarne razmere v Ukrajini, zlasti na vzhodu Donbasa, izjemno zaskrbljujoče in se še naprej pospešeno poslabšujejo. Kljub velikim težavam pri dostopu so ZN in humanitarne organizacije od začetka vojne dosegli več kot 8,8 milijona ljudi po vsej Ukrajini,« so sporočili iz urada ZN. 

Na stotine civilistov naj bi bilo ujetih v Severodonecku, izmed katerih so se nekateri zatekli v lokalno kemično tovarno. Po podatkih ZN je v mestu otežen dostop do čiste vode, hrane, sanitarij in elektrike.

Kemična tovarna Azot v Severodonecku skoraj popolnoma uničena

Po navedbah ukrajinskih virov je bila kemična tovarna Azot v mestu Severodoneck v ruskem obstreljevanju skoraj popolno uničena. Intenzivni spopadi za nadzor nad mestom se nadaljujejo, ruske sile pa si še naprej prizadevajo zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolile Severodoneck.

Tako guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj kot ukrajinski generalštab sta opozorila, da se intenzivni spopadi za nadzor nad Severodoneckom nadaljujejo in da je Rusija na območje že poslala dodatno artilerijo.

Po poročanju generalštaba so ukrajinske sile odbile ruske napade na vas Zolote, neuspešni pa naj bi bili tudi ofenzivi proti mestu Slovjansk in vasi Bohorodice. Ruska vojska je medtem zavzela vsa stanovanjska območja v mestu Severodoneck. Prav tako si še naprej prizadeva zavzeti okolico mesta Popasna, da bi nato z juga obkolila Severodoneck. 

Ukrajinski branilci v Severodonecku so se sedaj utrdili v industrijski coni okoli kemične tovarne Azot. Poskusi evakuacije civilistov, ki naj bi se prav tako zadrževali v tovarni, so doslej bili neuspešni.

Macron, Scholz in Draghi že na Poljskem

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so se danes po svojem prvem obisku v Ukrajini od začetka ruske invazije z nočnim vlakom vrnili na Poljsko. Ukrajini so v Kijevu obljubili podporo pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU.

Med obiskom v Ukrajini v četrtek so namreč vsi trije voditelji, ki se jim je pridružil tudi romunski predsednik Klaus Iohannis, izjavili, da so pripravljeni Ukrajini takoj podeliti status uradne kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je to napoved pozdravil in izrazil upanje, da se bodo pred vrhom EU (23. in 24. junija) s tem strinjale tudi druge države članice. 

Putin: Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v EU

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zagotovil, da Rusija ne nasprotuje članstvu Ukrajine v Evropski uniji, poroča STA. Po njegovih besedah ne gre za vojaško organizacijo, vsaka država pa ima po njegovem pravico, da se sama odloči glede pristopa gospodarskim zavezništvom.

Putin je na Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu nagovoril predstavnike ruske politične in gospodarske elite. Kot je dejal, mora Ukrajina sama vedeti, ali je njeno članstvo v interesu EU.

Rusija je sicer leta kritizirala poskuse Ukrajine, da se pridruži zvezi Nato, ker je vodilo tudi do napetosti med Moskvo in Zahodom. Putin je pred rusko invazijo na Ukrajino od ZDA in Nata zahteval pravna jamstva, da Ukrajina ne bo sprejeta v Severnoatlantsko zavezništvo.