Pri tem naj bi bilo med drugim zadeto poslopje v bližini tamkajšnjega letališča, poroča STA. V Ukrajini so sicer ponoči med drugim izvajali evakuacije iz Kijeva in reševalno akcijo ljudi iz gledališča v Mariupolju.

Zahodu Ukrajine so ruski napadi doslej v veliki meri prizanesli, vendar ne povsem. Minulo nedeljo je bilo v napadu na tamkajšnje vojaško oporišče v bližini meje s Poljsko ubitih najmanj 35 ljudi. Z napadi, kakršen je bil današnji, naj bi Rusija med drugim skušala prekiniti logistične povezave ukrajinskih sil oziroma oskrbovalne poti s Poljske.

O novih napadih poročajo tudi iz mesta Černigiv na severu države, kjer naj bi napadalo predvsem rusko topništvo.

Prestolnico Kijev naj bi ponoči z avtobusi in avtomobili zapustilo več kot tisoč ljudi, sodeč po objavah na družbenih medijih so evakuirani zdaj »na varnem kraju«. Nadaljuje se tudi reševanje ljudi, ujetih v gledališču v Mariupolju, ki je bilo v sredo tarča ruskega napada. Območne oblasti so doslej govorile o okoli tisoč civilistih. Zaklonišče naj bi sicer napad zdržalo, čeprav je bilo poslopje nad njim uničeno, število žrtev pa zaenkrat ni znano.

Donacija za Ukrajino TUKAJ.

Poziv k zaščiti ukrajinskih civilistov

Civilisti so upravičeni do zaščite pred nevarnostmi vojaških operacij, je sinoči v Varnostnem svetu ZN poudarila namestnica glavnega tajnika ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo in dodala, da je mednarodno humanitarno pravo glede tega povsem jasno. Pozvala je k preiskavi zločinov v Ukrajini in kaznovanju odgovornih, poroča STA.

PVisoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice je od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja potrdil smrt 816 civilistov, so danes sporočili iz urada. Prav tako je urad potrdil 1333 ranjenih civilistov. Prebivalci Mariupolja trpijo pomanjkanje hrane, vode, elektrike in zdravstvene nege, medtem ko jih Rusi vsak dan intenzivno bombardirajo.

109 praznih vozičkov za 109 otroških žrtev

V Lvovu so se včeraj spomnili 109 otrok, ki so dotlej umrli med rusko invazijo na Ukrajino. Na osrednjem mestnem trgu je bilo simbolično postavljenih 109 praznih otroških vozičkov, po eden za vsakega preminulega otroka. Spomnimo, v bombardiranem gledališču v Mariupolju je bilo več kot tisoč ljudi, ki so si tam poiskali zatočišče, ruske sile pa so stavbo napadle kljub ogromni označbi »Otroci« na njej, ki je bila dobro vidna iz zraka.

Ukrajinski duhovnik: žrtve si zaslužijo dostojen pokop

Ukrajinski duhovniki pozivajo k boljšim možnostim za pokop v vojni ubitih civilistov in vojakov. Mednarodno pravo predvideva humanitarne koridorje v izrednih razmerah, ti pa bi morali biti namenjeni tudi hodniki za pokop mrtvih, je po navedbah avstrijskega Kathpressa dejal Mykhajlo Melnykaus, grško-katoliški duhovnik v škofiji Kamieniec-Podolski v zahodni Ukrajini. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bi zaradi velikega števila nepokopanih trupel izbruhnile različne epidemije.

»Samo v Mariupolju je več kot dva tisoč mrtvih, so pa tudi mesta v bližini Kijeva, kot sta Irpin in Buča, obkrožena z ruskimi vojaki, ki ne dovolijo, da bi zbrali in pokopali trupla,« je pojasnil Melnykaus, ki se je z drugimi duhovniki tudi sam pogajal z ruskimi vojaki, ti pa so nazadnje le dopustili blagoslov 63 ubitih civilistov. Pravica do dostojnega pokopa velja za vse, tudi za ruske vojake, je pojasnil ukrajinski duhovnik. To je človeku neodtujljiva pravica.

Na Poljskem že skoraj dva milijona beguncev

 Število beguncev iz Ukrajine je v treh tednih preseglo 3,1 milijona, kar je najhitreje naraščajoča begunska kriza v Evropi od druge svetovne vojne.

Poljska je sprejela skoraj dva milijona beguncev iz Ukrajine, Romunija skoraj pol milijona, Moldavija 350.000, Madžarska 280.000, Slovaška 228.000, nekaj pa jih je odšlo tudi v Rusijo in Belorusijo.

V začetku so se na Poljsko zatekali predvsem tisti Ukrajinci, ki imajo tam sorodnike in prijatelje, zdaj prihajajo tudi drugi in prostora v večjih mestih že zmanjkuje. Hkrati Poljska navaja, da so množične nastanitve namenjene začasni premostitvi, zato prosi za mednarodno solidarnost.

Bruselj: smernice za pomoč članicam pri začasni zaščiti beguncev

Evropska komisija je predstavila operativne smernice za pomoč državam članicam pri uporabi direktive o začasni zaščiti ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Direktiva, ki se je začela uporabljati 4. marca, beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. 

Posebno poglavje je namenjeno otrokom. Otrokom in najstnikom brez spremstva bi bilo treba takoj določiti zakonitega skrbnika ali jim zagotoviti ustrezno zastopanje, izhaja iz sporočila, ki ga je danes objavila Evropska komisija.

Ukrajinski begunci. FOTO: Vatican Media

Napetosti v Varnostnem svetu ZN

V Varnostnem svetu ZN vre, saj zaradi Rusije, ki ima kot stalna članica pravico do veta in zato svet ne more sprejemati ukrapov glede Ukrajine. Rusija vztrajno blokira kritike na svoj račun, a je vse bolj osamljena, saj je moral njen veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija preklicati za danes napovedano glasovanje o ruskem predlogu resolucije za zaščito civilistov v Ukrajini. Zahodne države so ga namreč opozorile, da se norčuje iz sveta, podpore za resolucijo pa ni dobil niti od Kitajske, zato se je glasovanju o resoluciji odpovedal.

Je pa ruski veleposlanik vztrajal pri zasedanju, ki ga je namenil pogrevanju obtožb o biološkem orožju v Ukrajini, o čemer ZN nimajo nobenih informacij. Zahodne države so ga obtožile obtožile, da skuša izkoristiti najpomembnejši organ ZN za širjenje ruske propagande.

Potem ko je bila Rusija v sredo uradno izključena iz Sveta Evrope, katerega članica je bila od leta 1996, je predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova danes Svet Evrope označila za »rusofobni« instrument, ki služi interesom Zahoda. »Zaradi rusofobne dejavnosti Zahoda ta organizacija izgublja svoj razlog za obstoj,« je izjavila.

Putinove hvalnice ruski vojski in obtožbe Ukrajine

Danes mineva osem let od uradne ruske priključitve Krima: 18. marca 2014 je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal ukaz o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja, mednarodna skupnost  priključitve ne priznava. Putin je včeraj izjavil, kako so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna. Kmalu po priključitvi Krima so se začele vse bolj zaostrovati razmere tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.

Ob obletnici je bila danes na stadionu Lužniki v Moskvi proslava, kjer je zbrano množico več deset tisoč Rusov nagovoril Putin. Ob tem je pohvalil rusko vojsko, jo označil za junaško in zatrdil, da  da bo »Rusija uresničila svoje načrte glede Ukrajine«. 

V telefonskem v pogovoru s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom pa je ruski predsednik Kijev obtožil vojnih zločinov. Dejal je, da Moskva dela »vse mogoče«, da bi preprečila smrt civilistov v Ukrajini, tuje agencije pozvema STA.

Ruski pogajalci: prvo zbližanje stališč

Po novem krogu pogjanja, ki potekajo prek videokonference, je vodja ruske strani Vladimir Medinski sporočil, da sta strani zbližali stališča glede zahtev po nevtralnosti Ukrajine in odpovedi članstvu Natu. 

»Izjave ruske strani so le njihova zahtevana stališča. Vse izjave so med drugim namenjene sprožanju napetosti v medijih. Naša stališča so nespremenjena. Premirje, umik vojakov in močna varnostna jamstva s konkretnimi formulami,« pa je medtem na Twitterju sporočil vodja ukrajinskih pogajalcev Mihajlo Podoljak.

ZDA in Kitajska o ruski invaziji na Ukrajino

O ruski invaziji na Ukrajino sta danes po telefonu govorila ameriški in kitajski predsednik, Joe Biden in Ši Džimping. Po Šijevih besedah sta ZDA in Kitajska odgovorni za ohranjanje svetovnega miru in stabilnosti. Hkrati pa je dejal, da ga ukrajinski konflikt ne zanima. »Kriza v Ukrajini ni nekaj, kar si želimo videti,« je dejal v pogovoru, ki je trajal skoraj dve uri. 

Kitajska doslej ruske agersije ni javno obsodila, prav tako ni podprla resolucije z obsodbo napada v Generalni skupščini ZN, temveč se je glasovanja vzdržala. Hkrati zanika ameriške navedbe, da je Rusija po sankcijah z Zahoda Peking prosila za gospodarsko in vojaško pomoč. 

Pentagon: Rusija v Ukrajini vse bolj napada civilne cilje

Rusija v Ukrajini vse bolj napada civilno infrastrukturo, morala v ruski vojski pa se očitno slabša, je ocenil predstavnik Pentagona. Po mnenju ameriškega think-tanka ISW je morala nizka v enotah, kjer so borci iz Sirije: zaznavajo namreč številne primere samopoškodb in izogibanja bojevanju, mnogi plačanci pa bojevanje na tem območju vidijo kot priložnost, da dezertirajo in pobegnejo v Evropsko unijo.

ZDA opažajo tudi okrepljene dejavnosti mornarice okoli mesta Odesa ob Črnem morju, vendar po oceni predstavnikov Pentagona zaenkrat ni znakov, da se pripravlja napad z morja. Ameriški ISW pa na podlagi informacij ameriških obveščevalcev ocenjuje, da bo mesto Mariupolj, ki ga ruske enote že dlje časa oblegajo, verjetno padlo v prihodnjih tednih.

Ponudba Italije in Grčije za pomoč pri obnovi

Italija in Grčija sta Ukrajini že ponudili pomoč pri obnovi bombardiranih objektov. Italija je ponudila obnovo gledališča v Mariupolju, ki je bilo v bombnem napadu povsem razdejano. Italijanski minister za kulturo Dario Franceschini je dejal, »gledališča vseh držav pripadajo celotnemu človeštvu«.

Pri Unescu so že minuli teden pozvali k boljši zaščiti ukrajinske kulturne dediščine, »ki je pričevalec preteklosti, pa tudi katalizator miru in kohezije za prihodnost. Obveznost mednarodne skupnosti je, da jo zaščiti in ohrani«.

Grčija pa je pripravljena obnoviti porodnišnico v opustošenem ukrajinskem mestu Mariupolj, je sporočil grški premier Kiriakos Micotakis. V obstreljevanju porodnišnice v Mariupolju so minuli teden umrli trije ljudje, med njimi tudi otrok. Moskva je odgovornost za napad zanikala.