Po podatkih državne službe za narodnostne zadeve in svobodo vesti je bilo napadenih 173 krščanskih ter po pet islamskih in judovskih verskih objektov. Najpogosteje napadeni so bili objekti Ukrajinske pravoslavne cerkve, ki se je konec maja odcepila od moskovskega patriarhata: popolnoma ali delno uničenih je 127 njenih stavb, poroča avstrijski Kathpress.

V škofiji Kijev-Žitomir je udarni val eksplozije uničil okna semeniške stavbe.

Večina prizadetih verskih objektov je v regijah Doneck (45), Luhansk (40), Kijev (34) in Harkov (25). Samo v desetih od skupno 24 ukrajinskih upravnih okrožij so bile vse verske zgradbe doslej obvarovane pred vojno. Po seznamu, ki ga je objavila omenjena državna služba, je bilo poškodovanih 22 protestantskih verskih objektov in 19 objektov neodvisne (avtokefalne) Pravoslavne cerkve.

Na seznamu so tudi tri stavbe Katoliške cerkve: že 1. marca je projektil zadel škofovski dvorec v Harkovu na severovzhodu Ukrajine. V škofiji Kijev-Žitomir je udarni val eksplozije uničil okna semeniške stavbe. Ruski vojaki naj bi izropali stavbo in ukradli bogoslužne predmete. V začetku maja je po tamkajšnjih navedbah po artilerijskem obstreljevanju zgorela cerkev v vasi v okrožju Herson.

Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka agresije v vojni ubitih več kot 5.000 civilistov.

15. marca je ruski tank domnevno obstreljeval stavbo grškokatoliške Karitas v pristaniškem mestu Mariupol na vzhodu Ukrajine. Takrat sta bila ubita dva humanitarna delavca in pet oseb, ki so iskale zatočišče v stavbi. Poleg tega je bila poškodovana grškokatoliška cerkev v Irpinu, predmestju Kijeva.

Rusija je 24. februarja letos na široki fronti napadla Ukrajino in zdaj zaseda območja na vzhodu in jugu svoje zahodne sosede. Po podatkih Združenih narodov je bilo od začetka agresije v vojni ubitih več kot 5.000 civilistov. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice domneva, da je dejansko število žrtev občutno večje od doslej znanega.