Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je povedala, da so razmere nevarne, zato danes ne bodo odpirali humanitarnih koridorjev. »V regiji Zaporožje so okupatorji blokirali avtobuse, v regiji Lugansk pa kršijo premirje,« STA povzema navedbe tujih agencij.

V zadnjih dneh so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer naj bi se ruska vojska pripravljala na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi. Po njihovih navedbah na evakuacijo iz Mariupola čaka več kot 100.000 ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi od začetka ruske invazije na to pristaniško mesto umrlo 21.000 civilistov.

Načrt napada na jeklarno Azovstal

Po navedbah ukrajinske vojske ruska stran načrtuje ofenzivo na tamkajšnjo jeklarno Azovstal, kjer naj bi bili ukrajinski vojaki. Gre za obsežen industrijski kompleks, ki ga ukrajinski vojaki uporabljajo kot eno od baz.

Medtem pa je ukrajinska stran v torek zajela vidnega proruskega politika Viktorja Medvedčuka, enega najbogatejših ljudi v Ukrajini. Medvedčuk je po začetku ruske invazije pobegnil iz hišnega pripora, ukrajinske sile pa so ga v posebni operaciji prijele. Ukrajinski predsednik Zelenski je po zajetju povedal: »Ruski federaciji predlagam zamenjavo tega vašega tipa za naše fante in dekleta, ki so sedaj v ruskem ujetništvu.«

Štirje predsedniki ob obisku v Ukrajini obsodili vojne grozote

Predsedniki Poljske, Estonije, Litve in Latvije so danes obiskali območja v Ukrajini, ki so jih tekom ruske invazije pretresle vojne grozote. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je ob obisku mesta Borodjanka blizu Kijeva dejal, da je kraj »prežet z bolečino in trpljenjem«. 

»Težko je verjeti, da se v Evropi 21. stoletja lahko dogajajo takšna grozodejstva, a to je realnost. Tu so bili umorjeni in mučeni ukrajinski civilisti, stanovanjske hiše in drugo civilno infrastrukturo pa so bombardirali. To je vojna, v kateri moramo zmagati,« je v izjavi dejal Nauseda.

Celotnega programa obiska štirih predsednikov zaradi varnostnih razlogov sicer niso razkrili, vendar naj bi obiskali »s simbolnega vidika najpomembnejša prizadeta območja«. 

Bruselj članice poziva k pomoči Ukrajini pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov

Evropska komisija je države članice Evropske unije pozvala, naj Ukrajini pomagajo pri preiskovanju domnevnih vojnih zločinov, storjenih med rusko invazijo. Ob tem je napovedala predlog za okrepitev mandata Eurojusta, da bi lahko zbiral dokaze o vojnih zločinih.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je v torek zvečer pravosodnim ministrom držav članic poslal pismo, v katerem jih je pozval k nadaljnji koordinaciji na politični ravni pri preiskavi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini, je danes sporočil tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand.

Posredoval jim je seznam zahtev, ki ga je prejel od ukrajinskega tožilstva. Ta med drugim vključuje pošiljanje preiskovalcev za dokumentiranje vojnih zločinov, forenzikov ter opreme za varno shranjevanje dokazov.

Svet EU odobril dodatnih 500 milijonov evrov za vojaško pomoč Ukrajini

Evropska unija bo Ukrajini zagotovila dodatnih 500 milijonov evrov za dobavo orožja in opreme, je danes sporočil Svet EU. Ključnega pomena je, da unija okrepi vojaško podporo Ukrajini, medtem ko se Rusija pripravlja na novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.

Gre za tretji paket vojaške pomoči EU Ukrajini, z dodatnimi 500 milijoni evrov pa je EU doslej namenila skupno 1,5 milijarde evrov za dobavo vojaške opreme ukrajinskim oboroženim silam.

Nujna pomoč na ljubljanski univerzi za ogrožene ukrajinske študente

Univerza v Ljubljani ukrajinskim študentom, ki so se znašli v hudi stiski, od začetka vojne v Ukrajini nudi vso podporo in pomoč. Doslej je univerza v okviru dobrodelne akcije Srčne UL nujno pomoč dodelila 13 ogroženim študentom. Na univerzi jim je omogočena tudi psihosocialna podpora in pravna pomoč.

Prav tako so vsem zainteresiranim za učenje slovenskega jezika na voljo brezplačni spletni tečaj slovenščine Slonline ter prost dostop do učbenikov in delovnih zvezkov, na univerzi pa bodo organizirali tudi tečaje slovenskega jezika za študentke in študente iz Ukrajine.

Poleg tega v začetku maja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ponovno organizira brezplačno usposabljanje za prostovoljke in prostovoljce, ki bodo poučevali na brezplačnih tečajih slovenščine.

Za ogrožene študente je še vedno vzpostavljen poseben elektronski naslov, kamor se lahko obrnejo, če potrebujejo kakršnokoli pomoč, informacije, nasvet, na voljo so posebne podstrani s splošnimi informacijami glede dogajanja v Ukrajini ter s posebnimi informacijami za študente in akademsko osebje, vse v slovenskem in angleškem jeziku.

Biden dejanja Rusije v Ukrajini označil za genocid 

Ameriški predsednik Joe Biden je v torek med obiskom Iowe dejal, da je ruska vojna proti Ukrajini genocid, in ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da želi izbrisati samo idejo Ukrajine. Na Bidnove izjave se je danes odzval Kremelj, ki jih je označil za »nesprejemljive«.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Bidnovo izjava podprl. Na Twittterju je zapisal, da gre za besede resničnega voditelja. Zelenski namreč že nekaj časa spodbuja zahodne voditelje, da storijo podobno.

ZN genocid opredeljujejo kot dejanja z namenom uničenja nacionalne, etnične, rasne ali verske skupine v celoti ali deloma.

V Ukrajini zaradi vojne poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti

V Ukrajini je bilo od začetka ruske invazije 24. februarja poškodovanih skoraj 100 kulturnih in verskih znamenitosti, je danes sporočila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. Zadnja ocena po tujih medijev predstavlja skoraj podvojitev prejšnjih Unescovih številk, zaradi česar se še krepijo bojazni pred posledicami vojne na ukrajinsko kulturno dediščino.

»Številko 100 poškodovanih ali popolnoma uničenih znamenitosti bomo dosegli v četrtek ali petek. Davi smo bili pri 98 znamenitostih in spomenikih iz osmih ukrajinskih regij,« je povedal direktor svetovne dediščine pri Unescu Lazare Eloundou Assomo. Dodal je, da to velja za številne znamenitosti, od katerih so nekatere iz zgodnjega srednjega veka, druge so veljale za znamenitosti zgodnje sovjetske arhitekture.

Glavni tožilec ICC: Ukrajina je »prizorišče zločina«

Ukrajina je »prizorišče zločina«, je danes ob obisku v ukrajinskem mestu Buča opozoril glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan. Da so ruske sile v invaziji na Ukrajino zagrešile zločine proti človeštvu, pa v svojem poročilu opozarja neodvisna preiskovalna komisija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. »Tukaj smo, ker imamo utemeljene razloge za domnevo, da so storjena kazniva dejanja, ki so v pristojnosti sodišča,« je ob obisku dejal Khan.

Buča je prizorišče umorov več sto civilistov, razsežnosti grozodejstev pa so se pokazale potem, ko so se pred dobrim tednom iz krajev v okolici Kijeva umaknile ruske sile. Ukrajina za poboje civilistov krivi ruske sile, Rusija pa odgovornost za smrt civilistov zanika.