Mašo za žrtve Soške fronte je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Pesnik Simon Gregorčič je v pesmi Soči preroško napovedal: Tod sekla bridka bodo jekla in ti mi boš krvava tekla … Leta 1915 se je z odprtjem Soške fronte med vojskami Avstro-Ogrske in Italije uresničila njegova zla slutnja. »Ta nespamet je lepoto ob Soči spremenila v pekel,« je v govoru pri maši v soboto, 22. avgusta, pod 1.360 metrov visokim Mrzlim vrhom nad Tolminom in Kobaridom, kjer so divjali še posebej srditi spopadi med vojskujočima se vojaškima silama, povedal ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Kako hude bitke so se tod bile, potrjuje napis nadporočnika Rada Pavliča na kamniti spominski plošči pri kaverni: »Mrzli vrh! Gora krvi in vzdihljajev, kraj strašnih spominov.« Ploščo je postavilo društvo Peski 1915-1917 iz Tolmina, ki obuja svarilne spomine na te strahote, bilo pa je tudi prireditelj tokratne petnajste spominske slovesnosti z mašo v bližini kraja, kjer so avstro-ogrski vojaki iskali pomoč in uteho v priprošnjah Devici Mariji pri njej v čast postavljenem kamnitem oltarju v kaverni.


Oltar Devici Mariji v kaverni Mrzlega vrha

Grozote prve svetovne vojne, velikanske žrtve (40 milijonov mrtvih, pogrešanih, ranjenih in pohabljenih), veliko tudi med Slovenci (najmanj 30.000 fantov in mož po uradni avstrijski statistiki, dejansko pa še nekaj tisoč več), srditost bojev na Mrzlem vrhu, ki je bil »najbolj krvavo bojišče v Zgornjem Posočju« (bil je ključna točka v avstro-ogrski obrambi tolminskega mostišča), je opisal slavnostni govornik Samo Bevk, svetovalec v kabinetu ministrice za obrambo Republike Slovenije.

Spomine na Soško fronto, predvsem pa opozorilo, naj bi se nikdar več kaj takšnega ne ponovilo, sta obudila tudi predsednik društva Peski 1915-1917 Stanko Jermol in tolminski podžupan Danijel Oblak.

Več sto udeležencev slovesnosti sta še posebej ganili pesmi 46 pehotni polk madžarskega pesnika Gyule Juhasza (prav madžarski vojaki so močno krvaveli na Mrzlem vrhu) in češkega pesnika Aloisa Topola Vojna z Italijo, v kateri ranjeni vojaki prosijo vojne tovariše za milostni strel.


Predsednik društva Peski 1915-1917, Stanko Jermol, polaga spominski venec

Prav pretresljivo, hkrati pa pomirjujoče in v duhu sprave (posebej med mašo) je izpod skalne pečine odmevalo petje Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sveti Anton iz Kobarida pod vodstvom zborovodja Mateja Kavčiča; posebej pesem v italijanščini Monte Nero, kot Italijani imenujejo Krn, posvečena italijanskim vojakom, ki jim je za malo časa pod poveljstvom podporočnika Alberta Picca, padlega v bitki, uspelo osvojiti omenjeno goro.


Slavonostni govornik Samo Bevk

Stanko Jermol je raziskovalcu bitk ob Soči in piscu petih knjig o Soški fronti mag. Vasju Klavori podelil letno odlikovanje društva Peski 1915-1917.

Povezovalka programa Vanja Hvala je predstavila tudi knjigo madžarskega vojaškega zgodovinarja dr. Lajosa Negyesija Gora krvi in vzdihljajev: Vojaki 46 pehotnega polka na Mrzlem vrhu, ki govori o tretjem bataljonu tega polka, prav vojaki tega bataljona pod poveljstvom majorja Diendorferja so v kaverni postavili kamnit oltar Mariji.


Zastopniki držav, iz katerih so prihajali vojaki, ki so se bíli na Mrzlem vrhu. Oblečeni so v nekdanje vojaške uniforme.

Kulturni del spominske prireditve se je končal s polaganjem vencev pod spominsko večjezično ploščo navzočih delegacij in predstavnikov društev iz Slovenije in držav, iz katerih so bili vojaki, ki so se bíli na Mrzlem vrhu.

Sledila je maša, ki jo je ob več duhovnikih za žrtve bitk na Mrzlem vrhu in vse Soške fronte daroval ljubljanski nadškof Zore. V govoru med mašo je ob strašnih posledicah bojev na Mrzlem vrhu, Soški fronti in vse prve svetovne vojne opozoril, da je »nasilja sposoben tudi naš čas …, tudi mi«. Tega smo sposobni, »če v sebi ne bomo vedno znova ozaveščali odgovornosti za svoje medsebojne odnose, si ne bomo prizadevali, da bi vsako razhajanje in nesporazum reševali s spoštovanjem in dialogom«. Zahvalil se je »vsem tistim, ki ohranjajo te kraje in takšna mesta, ki so za nas vse spomin in opomin za naše ravnanje in vsakdanje življenje«.

Spominska plošča padlim vojakom v prvi svetovni vojni na Mrzlem vrhu. Desno: Mrzli vrh nad Tolminom in Kobaridom

Poudaril je, da vojna uničuje vse, »tudi to, kar je Bog ustvaril kot najlepše: človeka. Vojna sprevrže vse, tudi povezanost med brati.« Zato »ni nič drugega kot poraz. Tudi »za tiste, ki si po vsaki vojni pripenjajo odlikovanja …Kaj pomaga odlikovanje na prsih, če je za tistih nekaj gramov kovine moralo izkrvaveti na tisoče ljudi, ki bi tako radi živeli, ki so imeli toliko načrtov, ki bi s svojimi sposobnostmi in ustvarjalno močjo v resnici razvijali in gradili domovino in prihodnost.«


Po maši pri kaverni

Zato: Nikdar in nikoli več vojne, z vsemi močmi si prizadevajmo za mir, razumevanje in spravo, je nadškof Zore povabil ob koncu maše; na njenem začetku pa je to naredil vojaški kaplan Milan Pregelj, pred pozdravom miru in sprave pa Silvester Gaberšček, sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.