Prebivalci Gaze so iz dneva v dan pod večjim pritiskom, njihova prihodnost je skrajno negotova. Po navedbah svetovnih medijev se Izrael z nekaterimi državami dogovarja o »prostovoljnem migracijskem načrtu«, po katerem naj bi se Palestinci naselili na povsem novem ozemlju. O hudi stiski prebivalcev Gaze poroča tudi spletni portal La Croix International:

Samah Hamdan in njena družina so med več deset tisoč razseljenimi prebivalci Gaze, ki poskušajo najti zatočišče v Rafi. Kot za omenjeni spletni portal pojasnjuje učiteljica francoščine, so morali svoj šotor postaviti sami. Zgodbo podpre tudi s fotografijo novega bivališča: majhna črna jurta, zagotovo ne dovolj velika za 25 oseb, ki se v njej skrivajo od 4. januarja. Po besedah učiteljice Samah dneve preživljajo v iskanju vode in hrane: »To ni življenje, pač pa zgolj preživetje.«

85 odstotkov prebivalcev Gaze razseljenih

Za Samah je to tretja evakuacija. Izraelska vojska je 3. januarja nad begunskim taboriščem Al-Nousseirat, kjer jo je gostil njen stric, odvrgla letake, ki so prebivalce pozivali k odhodu pred vojaško operacijo.

Osrednji del Gaze je zdaj na tarči vojske. Kot so sporočili minuli konec tedna, so »dokončali uničenje Hamasa na severnem območju Gaze«. Zdaj se osredinjajo na središče in južni del. Na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili v dosedanjih spopadih, zdaj ravnajo drugače in temeljito. Izraelska vojska poroča tudi o smrtnih žrtvah iz vrst vojaških voditeljev Hamasa.

Obstoječa infrastruktura v Gazi ne more več sprejemati nenehnih valov razseljenih oseb.

Medtem ko Izrael počasi vstopa v t. i. »tretjo fazo« operacije v Gazi, ki se je začela pred tremi meseci, pa ni opaziti izboljšanja humanitarnih in zdravstvenih razmer, temveč ravno nasprotno, piše La Croix International. Obstoječa infrastruktura ne more več sprejemati nenehnih valov razseljenih oseb: od 7. oktobra je bilo razseljenih skoraj 85 odstotkov prebivalstva. Cele družine se stiskajo v šotorih; v centrih, ki jih upravlja UNRWA, agencija ZN, katere naloga je zagotavljanje humanitarne pomoči palestinskim beguncem na območju Gaze in Zahodnega brega, v Jordaniji, Libanonu in Siriji, ni več prostora. 

V eni od osnovnih šol v Rafi, ki jo upravljajo Združeni narodi, zdaj živi 2.000 ljudi. Med njimi so tudi Amal Abu Abuhajar, njen mož in njunih šest otrok: »Preveč nas je. Imamo težave s sanitarijami, kanalizacijo … Vse skupaj je odvratno. Šole niso primerne za bivanje,« zaupno pove še ena učiteljica francoščine.

»Vsi so revni«

Francija je 4. januarja zvečer ob reki Jordan iz zraka odvrgla štiri tone humanitarne pomoči, vendar je njene koristi težko občutiti na terenu, tako La Croix International. Okoli 150 tovornjakov, ki dnevno vstopajo v enklavo, ne zadostuje za potrebe prebivalstva, ki mu primanjkuje vsega.

Zima, nehigienske razmere, tesni prostori in propad zdravstvenega sistema med prebivalci Gaze spodbujajo širjenje bolezni.

Na jugu Gaze so se nekatere cene povečale za petkrat. Kilogram pomaranč, pripeljanih iz Egipta, zdaj stane pet evrov, medtem ko so bili trije kilogrami pred vojno vredni dva evra. Cena mesa se je podvojila - pred vojno je bila deset evrov za kilogram, danes je dvajset evrov. »Nihče več nima plače, vsi so revni. Vse je drago. Nekateri trgovci to izkoriščajo,« vzdihne Samah. Mati dveh fantov je zaskrbljena: »Bolna sta, vsi so bolni. Zaradi mraza, pomanjkanja hrane, zaradi slane vode.«

Zima, nehigienske razmere, tesni prostori in propad zdravstvenega sistema spodbujajo širjenje bolezni: diareje, okužb dihal, hepatitisa … »Gaza je preprosto postala neprimerna za bivanje,« je 5. januarja opozoril Martin Griffiths, vodja humanitarnih zadev pri ZN. Pod budnim očesom sveta se njeni prebivalci dnevno sooča z grožnjami za svoj obstoj.

Kakšna naj bi bila prihodnost prebivalcev Gaze? FOTO: Vatican Media

»Prostovoljni migracijski načrt«: kam s prebivalci Gaze?

Kakšna naj bi bila torej prihodnost prebivalcev Gaze? Po navedbah svetovnih medijev naj bi se Izrael pogovarjal s Kongom in nekaterimi drugimi državami glede »prostovoljnega migracijskega načrta« za naselitev palestinskega ljudstva po zaključku trenutne vojne. Ta naj bi počasi postajal »ključna uradna politika« izraelske vlade, kot poroča spletni portal timesofisrael.com, čeprav ga mednarodna skupnost večinoma odločno zavrača.

Po neuradnih podatkih naj bi bil Kongo pripravljen sprejeti več tisoč priseljencev z območja Gaze. Seveda pa se ta afriška država tudi sama sooča s številnimi težavami: po podatkih Svetovnega programa za hrano kar 52,5 odstotka tamkajšnjega prebivalstva živi pod pragom revščine.

Izrael je prepričan, da Gaze ne sme izročiti palestinski upravi in da tamkajšnjih prebivalcev ne sme pustiti na dosedanjem ozemlju.

Spodbujanje »prostovoljnega izseljevanja« naj bi po navedbah timesofisrael.com podpiralo več kot 70 odstotkov Izraelcev. Izraelska vlada ob preučevanju možnosti za Gazo po koncu vojne med drugim ugotavlja, da se bo »vladavina Hamasa zrušila. Občinskih oblasti ne bo, civilno prebivalstvo bo popolnoma odvisno od humanitarne pomoči. Dela ne bo, 60 odstotkov kmetijskih zemljišč v Gazi pa bo postalo varnostno varovalno območje.«

Izrael je prepričan, da Gaze ne sme izročiti palestinski upravi in da tamkajšnjih prebivalcev ne sme pustiti na dosedanjem ozemlju, »saj bi jih še naprej vzgajali za sovraštvo, kar bi pomenilo, da so nadaljnji napadi na Izrael le še vprašanje časa«. Izraelska vlada pa ponuja malo podrobnosti o tem, kateri politični subjekt naj bi po njenem mnenju vladal Gazi.

Saudova Arabija?

Eden izmed predlogov izraelske vlade je tudi, da bi Saudovo Arabijo prosili, naj sprejme na delo več sto tisoč Palestincev. Zalivska kraljevina je namreč sredi izjemnega gradbenega razcveta in zaposluje skoraj pol milijona delavcev, ki trenutno prihajajo predvsem iz Indije, Bangladeša in drugih držav.