Papež Frančišek je danes dopoldne obiskal Sredipolje / Redipuljo, kjer je skupaj z vojaškimi ordinariji in s škofi sosednjih držav ter številnimi verniki s slovesnim bogoslužjem obeležil 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Sveti oče se je pred mašo ustavil na avstro-ogrskem pokopališču, kjer je molil za vse žrtve vojn, v nagovoru pri maši pa je vse povabil k spreobrnjenju srca in joku za vse žrtve nepotrebne morije vojn.

Papež je ob tej priložnosti vojaškim ordinarijem in prisotnim škofom predal oljno svetilko, ki jo bodo prižgali v svojih škofijah, ko bodo obeležili spomin na začetek prve svetovne vojne. Oljenko miru, dar asiškega samostana sv. Frančiška, je v imenu Slovenije prevzel vojaški vikar Jože Plut. Ena takšnih oljenk ves čas sveti ob grobu sv. Frančiška v Assisiju. Svetilke so narejene na način, da z materialom opominjajo na bistveno: steklo predstavlja čistost, olje moč in plamen svetlobo. Na njih so tudi besede iz Frančiškove molitve: Kjer je tema, naj prinašam luč.

Cerkev iz Slovenije so v Redipulji poleg številnih slovenskih romarjev danes zastopali tudi predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak in upokojeni koprski škof Metod Pirih. Navzoča sta bila tudi upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran in kardinal Franc Rode.

»Potem ko sem zrl lepoto te krajine, kjer možje in žene skrbijo za svoje družine, kjer se otroci igrajo in ostareli sanjajo, sedaj pa sem na tem kraju, lahko rečem samo to: Vojna je nespamet«, je papež Frančišek začel svoj nagovor med današnjim bogoslužjem v Redipulji. Ljudje smo po papeževih besedah poklicani sodelovati pri Božjem stvariteljskem delu, ki pa ga vojna uničuje. Med vzroki za vojno je izpostavil pohlep, nestrpnost in hlepenje po oblasti. Ob vsem tem uničevanju pa človeštvo odgovarja s Kajnovimi besedami: »Kaj mi mar? Sem mar jaz varuh svojega brata?«. Kot je pojasnil Frančišek,vojni ni mar za nikogar: za ostarele, otroke, mame, očete …

»Tudi danes, po drugi polomiji še ene svetovne vojne, lahko morda govorimo o tretji vojni, ki bo z zločini, pokoli, uničenjem šla do konca«, je poudaril sveti oče in dodal: »Če bi hoteli biti pošteni, bi morale prve strani časopisov nositi naslov: Kaj mi mar?« To pa je povsem v nasprotju z Jezusovim ravnanjem, ki je navzoč v vsakem, tudi najmanjšem bratu.

Papež se je spomnil vseh žrtev vojn, obenem pa poudaril, da je tudi danes veliko žrtev vojn. »Kako je to mogoče? Mogoče je, ker so tudi danes v ozadju interesi, geopolitični načrti, pohlep po denarju in oblasti, v ozadju je tudi vojna industrija, ki se zdi, da je tako zelo pomembna! In ti načrtovalci groze, vsi ti organizatorji spopadov, kakor tudi prodajalci orožja, imajo v srcu napis: Kaj mi mar?«

Z besedami Kaj mi mar? brezobzirni vojni poslovneži po papeževem mnenju morda veliko zaslužijo, toda njihovo pokvarjeno srce je izgubilo sposobnost, da se zjoče. »S srcem sina, brata, očeta prosim vse vas in za vse nas spreobrnjenje srca, da bi od »Kaj mi mar?« prešli v jok za vse padle nepotrebne morije, za vse žrtve nespameti vojne vseh časov. Jok. Bratje in sestre, človeštvo se mora zjokati in zdaj je čas joka«, je svoj nagovor sklenil papež Frančišek.

Ob koncu svete maše v Redipulji je papeža pozdravil vojaški ordinarij za Italijo, nadškof Santo Marcianň, ki je dejal, kako se vojna rojeva iz brezbrižnosti in napreduje z brezbrižnostjo. Nadaljuje se, dokler se med seboj ne začutimo kot bratje, bratstvo pa je, je nadškof Marcianň spomnil na papeževe besede, »temelj miru«. Nadškof se je papežu zahvalil za njegovo »navzočnost na kraju, ki je simbol neskončne bolečine, ki jo vsaka vojna nosi s seboj.«

Preden je papež Frančišek daroval sveto mašo pri vojaškem spomeniku v Redipulji, je obiskal tudi avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu, kjer prav tako kot v Redipulji počivajo padli vojaki prve svetovne vojne. Sveti oče je na pokopališču poleg enega izmed številnih grobov položil rože, nato pa je še v tišini molil pred skupno grobnico.

Vir: Radio Ognjišče / Radio Vatikan / M. M. Š.

Foto: RV