Božjepotna cerkev Ime Marijino na Žežlju nad Vinico. FOTO: Ivo Žajdela

Založba ZRC je izdala vodnik Bela krajina, tretjo v zbirki Za radovedneže in ljubitelje. Objavljenih je 67 prispevkov 49 avtorjev, med katerimi so raziskovalci, muzealci, umetniki, kulturne delavci ter varuhi belokranjske naravne in kulturne dediščine. Njihova besedila, skupaj z ilustracijami Srečka Bajde, slikajo mehko in toplo podobo majhne pokrajine med Gorjanci na severu, Kočevskim rogom na zahodu ter Kolpo na jugu in jugovzhodu, Belokranjke in Belokranjce pa razkrivajo kot odprtosrčne in gostoljubne ljudi.

Andrej Črnič med predstavitvijo vodnika Bela krajina (25. oktobra 2023). FOTO: Ivo Žajdela

Območje premikajočih se meja

Ta obmejna pokrajina je bila vedno presečna točka zgodovinskih dogodkov, prostor srečevanja držav in imperijev, območje premikajočih se meja, priseljevanja in izseljevanja. Ljudje, ki stoletja sobivajo na tem majhnem prostoru, so neposredno in močno čutili posledice zgodovinskih premikov, prelomnih dogodkov, vojn in globokih družbenih sprememb.

Jasmina Čeligoj Biščak med predstavitvijo knjige 75 let Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU (25. oktobra 2023). FOTO: Ivo Žajdela

75 let Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU

Založba ZRC je izdala knjigo 75 let Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU.

Krasoslovje, speleologija in spelobiologija imajo domovinsko pravico v Sloveniji zaradi pionirskih raziskav, ki so bile tu opravljene. Inštitut na Klasičnem krasu v Postojni predstavlja eno najbolj pomembnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč, saj interdisciplinarno povezuje raziskovanje kraškega površja, jam, voda ter biotskih značilnosti. Razumevanje krasa je izhodišče za trajnostno načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje, kar je tudi vodilo do razvoja Krasoslovnega študijskega središča Unesca.

Prehojeno pot inštituta spremljajo številni dosežki

 Inštitut organizira vsakoletno Mednarodno krasoslovno šolo, izdaja znanstveno revijo Acta Carsologica, izvaja številne terenske meritve, v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije ureja Kataster slovenskih jam ter redno posodablja krasoslovno knjižnico. Raziskovalne izsledke zbira in ureja v okviru evropskih infrastrukturnih raziskovalnih mrež. Prehojeno preteklo pot inštituta spremljajo številni dosežki, ki se ne kažejo zgolj v znanstveni odmevnosti, ampak tudi pri reševanju praktičnih problemov s katerimi se srečujemo na krasu.

Župnijska cerkev Najdenje sv. Križa v Vinici. FOTO: Ivo Žajdela