Vsako leto, ko ni uprizoritve, pa v Škofji Loki v postnem in velikonočnem času pripravijo tradicionalne Dneve Škofjeloškega pasijona. Letošnji so se začeli 17. februarja in bodo trajali vse do 20. aprila, program koordinira Zavod 973, dogodke sofinancira Občina Škofja Loka, posamezne prireditve pa organizirajo različna društva, zavodi, župnije in ostali posamezniki.

Ohranjati pasijonski duh v mestu

»Z Dnevi Škofjeloškega pasijona se trudimo ohranjati pasijonski duh v mestu in med prebivalci. Letos smo pripravili različne dogodke: romanje, koncerte, predavanja, literarno-glasbeni recital, pasijonsko igro, razstave, delavnice in križev pot po Škofji Loki. Hvaležni smo organizatorjem, ki pripravljajo dogodke v svojem prostem času in z navdušenjem in zanimanjem za Škofjeloški pasijon pripomorejo k uspešni izvedbi,« poudarja koordinatorica projekta Ema Nunar.

Nekaj izpostavkov

Med letošnjimi dogodki izpostavlja avtorsko pasijonsko igro članov Kulturnega društva dr. Janez Evangelist Krek Selca pod vodstvom Gregorja Gartnerja, pa pasijonski večer v Stari Loki, posvečen kandidatki za blaženo Cvetani Priol, kot vsako leto pa bo osrednji dogodek pasijonski dan, na katerem bodo predstavili novo številko zbornika Pasijonski doneski in hkrati odprli tudi pasijonsko razstavo.

Razstava prof. Črtomirja Freliha

Na njej se bo z monotipijami križevega pota predstavil grafik in slikar prof. Črtomir Frelih. Letos sodeluje tudi Župnija Sv. Duh, ki v Žabnici organizira koncert duhovniškega okteta Oremus. Na veliki petek bo potekal križev pot po mestu, Romualdov dan pri škofjeloških bratih kapucinih pa bo že tradicionalno zaključil Dneve Škofjeloškega pasijona, je naštela Ema Nunar.

Veliko prostovoljcev, zahtevne priprave

In nadaljevala, da je pri pripravi in izvedbi letošnjih Dnevov Škofjeloškega pasijona vključeno veliko število prostovoljk in prostovoljcev, zlasti pri pasijonski igri v Selcih, v kateri bodo sodelovali njihovi zbori in igralci, in na pasijonskem večeru v Stari Loki. Priprave – da se vsi uskladijo, povadijo, izpeljejo generalke – so zato zelo zahtevne.

Obe imeni predvidoma znani še letos

Škofjeloški župan Tine Radinja je ob tej priložnosti poudaril, da sta tako strokovni odbor kot odbor za pasijon, torej strokovni telesi, ki potem opravita izbor za vodjo projekta in režiserja Škofjeloškega pasijona, popolnjena oziroma bosta imela v kratkem zaokroženi sestavi, tako da bosta obe imeni predvidoma znani še letos.

Vsako leto, ko ni uprizoritve, pa v Škofji Loki v postnem in velikonočnem času pripravijo tradicionalne Dneve Škofjeloškega pasijona. FOTO: Tatjana Splichal

Leto in pol priprave je ravno še dovolj

»V zelo kratkem času, v manj kot mesecu dni, bo objavljen razpis za vodjo projekta, potem pa bo strokovni odbor razpisal in nekje do konca leta, verjetno še kak mesec prej, tudi izbral režiserja, saj mora biti prihodnje leto že leto priprav. V preteklosti se je namreč leto in pol priprave izkazalo kot še dobro časovno obdobje; kar je bilo manj, pa je bilo že preveč na tesno,« je poudaril Radinja.

V Nunskem samostanu bo pasijonski center

Kot je izpostavil, je pomemben korak za Škofjeloški pasijon tudi brezplačen prenos lastništva škofjeloškega Nunskega samostana od Nadškofije Ljubljana na Občino Škofja Loka. Objekt že danes v delu, ki je že v občinski lasti, uporabljajo za kostumografijo, v drugem delu pa se pripravlja pasijonski center, ki ga bodo lahko uporabili ne le kot skladišče, temveč kot pravi dom pasijoncev, kjer bodo potekale vaje, pomerjanje oblačil, šivanje …

Organizacijsko še korak naprej

»Z dvema projektoma, prenovo Mestnega trga in novo namembnostjo Nunskega samostana, bo tudi Škofjeloški pasijon, verjamem, organizacijsko stopil še korak naprej. Izjemno si želimo, da bi ob novi uprizoritvi še vedno primerno obeležili 300. obletnico nastanka besedila, ki je bila predvidena ob prejšnji, žal odpadli uprizoritvi,« je pojasnil škofjeloški župan.

Prva uprizoritev po vpisu na Unescov seznam

In ponovil, da bo to prva uprizoritev po vpisu Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in zato za vse še toliko pomembnejša: »Zlasti zaradi mednarodne prepoznavnosti in tudi teže v prostoru, ki povzroča, da bo projekt precej širše odmeven, zato lahko pričakujemo še več ljudi, ki si ga bodo želeli ogledati.« Prejšnjo uprizoritev leta 2015 je spremljalo med 25.000 in 27.000 gledalcev, sodelovalo pa je okrog 1000 prostovoljk in prostovoljcev.

Pasijonska kondicija na visoki ravni

Pa je zaradi desetletne uprizoritvene luknje pasijonski veter v Škofji Loki kaj manj intenziven? Župan odgovarja, da bo to jasno šele, ko se bodo sestavljale vse gledališke skupine, v katerih potrebujejo več 100 igralk in igralcev, ki so pripravljeni žrtvovati ure in ure v vaje, treninge, pomerjanje in nato v vse uprizoritve. Radinja upa, da so z vsemi ostalimi dejavnostmi v letih, ko ni bilo možne uprizoritve, in s še boljšim sodelovanjem z vsemi akterji pasijonsko kondicijo obdržali na zelo visoki ravni.

Kulturni, duhovni in turistični produkt

Škofjeloški pasijon je ob uprizoritvah kulturni, duhovni in tudi uspešen turistični produkt (vstopnice so načeloma razprodane, skoraj 30.000 obiskovalk in obiskovalcev v manj kot mesecu dni je tudi velik pritisk na lokalno skupnost v Škofji Loki), izziv pa ostaja obdobje med uprizoritvami, saj je zlasti tako dolgo, kot je tokrat, izjemno zahtevno za ohranjanje pasijonske kondicije.

Velik poudarek na tujih obiskovalcih

»Pred seboj imamo še nekaj organizacijskih nalog, tudi glede promocije. Vsaj pri zadnji, žal neizvedeni uprizoritvi je bil velik poudarek na tujini, koliko od tisočev obiskovalk in obiskovalcev bo prišlo iz tujine samo za Škofjeloški pasijon. Zanimanje se je zelo dvignilo ne le zaradi vpisa na Unescov seznam, temveč tudi zaradi našega sodelovanja v mednarodnih združenjih pasijonskih mest,« je še pojasnil župan.

Čuvarji zapuščine pasijonske knjige

Nad uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona duhovni bdi škofjeloški kapucinski samostan, v skupnosti bratov kapucinov so tudi čuvarji zapuščine pasijonske knjige, na kar so upravičeno ponosni, je pojasnil predstojnik br. Jožko Smukavec: »Knjiga je velika reč, tu je naša dediščina; velika reč pa je tudi, da se smemo znotraj lokalne skupnosti takole povezovati med sabo, se spoznavati, odkrivati lepote, kar se bo lahko še širilo naprej med ljudi.«

Za leta 2021 načrtovano jubilejno uprizoritev ob 300. obletnici nastanka besedila je preprečila epidemija covida-19. FOTO: Tatjana Splichal

Pravi bratje kapucini namesto igralcev

Bratje kapucini se prihodnje uprizoritve veselijo in so tudi pripravljeni, čeprav jim je bilo – skromnim, kot so – kar malce nerodno sprejeti novo vlogo. »Že za zadnjo predvideno uprizoritev ob 300-letnici so rekli, zakaj pa ne bi bili na začetku procesije pravi kapucini namesto igralcev? Zdaj se pripravljamo, da bomo tam v resnici pravi bratje kapucini, torej to ne bo forma igralca, temveč človeka, ki to živi, kar bo morda dalo uprizoritvi še večji pečat,« pojasnjuje br. Jožko.

Koliko posodobiti jezik?

Obenem pa poudarja, da je za pasijonce vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine dober, »ker lahko rečemo: zaščiten je! Kaj pa zdaj s tem narediti? Vselej je pereče vprašanje jezika, koliko posodobiti in koliko narediti razumljivo. Vpis na Unescov seznam nas pri tem malo zabremza, torej je za vsebino dragocen in nam prinese bolj plus kot minus, ker smo navsezadnje varuhi pristnosti«.

Nova številka Pasijonskih doneskov

Osrednji dogodek letošnjih Dnevov Škofjeloškega pasijona bo pasijonski dan in v njegovem okviru tudi predstavitev zbornika Pasijonski doneski, ki po besedah urednice Helene Janežič z izhajanjem že 20 let bogatijo slovenski in mednarodni prostor, njihovemu rojstvu pa je leta 2006 botrovala želja ponesti pomembno vest in spoznanja o Škofjeloškem pasijonu v svet.

Več kot 200 strani

»Zrasli so iz začetnih spremljevalnih publikacij letnih prireditev, povezanih s Škofjeloškim pasijonom, ki jih v duhu ohranjanja pasijonske kondicije pripravlja Muzejsko društvo Škofja Loka skupaj s Kulturno-zgodovinskim društvom Lonka Stara Loka, izdajo pa omogočata Zavod 973 in Občina Škofja Loka. Letošnja številka na dobrih 200 straneh prinaša že tradicionalne pasijonske rubrike: pasijonsko besedo, doneske, razglede in podobe,« je razkrila Janežičeva, sicer predsednica muzejskega društva.

Razstava na ogled od 12. marca

Uvodni nagovor je znova napisal br. Jožko Smukavec, tudi član uredniškega odbora. Rubrika Pasijonske podobe je tokrat namenjena grafiku in slikarju prof. Črtomirju Frelihu, ki se predstavlja s ciklom Križev pot, monotipijami na papirju, ki bodo od 12. marca (torej od dneva predstavitve novih Pasijonskih doneskov) tudi na ogled v Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka.

Vsaj pet izvirnih strokovnih in znanstvenih prispevkov

»Veseli me, da skupaj z uredniškim odborom vsako leto sestavimo in na svetlo damo zanimivo številko, ki vedno prinese vsaj pet izvirnih strokovnih in znanstvenih prispevkov in na novo odkriva pasijonske teme. In seveda pomaga pri vzdrževanju škofjeloške in slovenske pasijonske kondicije v času, ko čakamo na novo uprizoritev Škofjeloškega pasijona,« je ob koncu še dodala Helena Janežič.