Srečanje na Brdu pri Kranju se je sicer zaključilo brez sklepne deklaracije, a ga je slovenski predsednik Borut Pahor kljub temu označil za uspešnega. »Vesel, celo srečen sem, da smo vrh zaključili uspešno,« je dejal po srečanju: »Pogovor je bil konstruktiven, olikan, osredotočili pa smo se na tisto, kar nas združuje, ne na tisto, kar nas razdvaja, čeprav je bilo tudi tega precej.«

Širitev Unije kot pot do miru in stabilnosti

V prvem sklepu so voditelji zapisali, da ponovno »poudarjamo pomen širitve EU kot najbolj neposrednega prispevka k vzdrževanju miru in stabilnosti v regiji, širitev je bolj kot kdaj koli geopolitično vprašanje.« Pri tem so pozvali h hitrejšemu procesu EU integracije ter da Unija do konca leta 2022 Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je bil ob tem kritičen do Unije, ki na junijskem vrhu Bosni in Hercegovini ni dodelila status kandidatke.

Dialog kot način za premagovanje razlik v regiji

Prav tako so voditelji osmih držav zavzeli za brezvizni režim za celoten Zahodni Balkan do konca leta 2022, ob tem pa EU pozvali, »da stoji ob strani Zahodnemu Balkanu v blaženju posledic ekonomske in energetske krize.«

V zadnjem, šestem sklepu, so potrdili svojo zavezanost dialogu »kot edinemu načinu za premagovanje razlik in odprtih vprašanj v regiji«.

Konsenza za sklepno izjavo ni bilo mogoče doseči

Kljub sprejetju šestih sklepov pa so se že med pripravami na srečanje odrekli sprejetju sklepne izjave, saj se je po Pahorjevih besedah pokazalo, da konsenza ni mogoče doseči, poroča STA. Razlog za to naj bi bilo nestrinjanje glede želje hrvaške strani, da se v izjavi omeni konstitutivnost vseh treh narodov v BiH. V ozadju je volilna zakonodaja, spremembo katere terjajo Hrvati v BiH, bošnjaška stran pa je ne podpira.

Kdo vse je bil na srečanju?

Srečanja so se poleg slovenskega predsednika Pahorja udeležili še sovoditelj pobude, predsednik Hrvaške Zoran Milanović, predsednik Črne Gore Milo Đukanović, trije člani predsedstva BiH Željko Komšić, Milorad Dodik in Šefik Džaferović, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski, srbski predsednik Aleksandar Vučić, kosovska predsednica dr. Vjosa Osmani in albanski predsednik Bajram Begaj, ki se je prvič udeležil srečanja.