Pogled na Kropo z Zidane skale

Na vzhodnem robu Julijskih Alp se razprostira valovita Jelovica. Njen najvišji vrh je visok 1411 metrov, za planince pa so veliko zanimivejši nižji razgledni robovi. Mimo tistega nad Kropo pelje pot z Jamnika na Vodiško planino, ki je ena najbolj priljubljenih izletniških točk na Jelovici.

Pri načrtovanju izleta na Vodiško planino se lahko hitro znajdemo v zadregi. Samo iz Krope peljejo tri poti, ena se začne v Kamni Gorici, najbolj slikovito izhodišče pa je Jamnik. Pogleda na tamkajšnjo cerkev sv. Primoža in Felicijana ter verigo Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp se pač človek nikoli ne naveliča.

Z ovinka nad cerkvijo, kjer je prostora za manjše število avtomobilov, krenemo po cesti proti Kropi. Tik nad njo raste botanična posebnost: kačasta smreka, ki je – kot piše na tabli – naravni mutant navadne smreke. Njene veje so dolge in kačasto vijugaste. V Sloveniji so odkrili le malo takih dreves, ki so zaradi redkosti zavarovana kot naravna vrednota.

Ko se na desno odcepi dovozna pot k samotni domačiji, opazimo na drugi strani ceste napis, ki nas vabi na Vodiško planino. Pot se brez odlašanja skrije med drevje, potegne navkreber in pridruži gozdni cesti, ki ji sledimo na desno do prvega ovinka. Za njim zavijemo na široko gozdno pot, s te pa malce pozneje na stezo. Svet okrog nas je razgiban, poln manjših vzpetin in kotanj, ki jih prekriva drevje. Pot občasno spreminja smer, a če pozorno sledimo svežim markacijam in kažipotom, se v gozdnatem labirintu ne moremo izgubiti.

Na polovici poti se prvič približamo prepadnemu robu nad Kropo, malo pozneje pa še enkrat. Vrh Zidane skale je imenitno razgledišče. Daleč na desni se dviga iz megle Šmarna gora. Precej bliže sta Jošt in Šmarjetna gora nad Kranjem. Po dolini je tja proti severozahodu raztresena množica naselij, med katerimi zlahka prepoznamo Brezje. Obzorje zapira veriga gora od Stola do Krvavca. Globoko pod nami pa leži v ozki dolini Kropa z obema cerkvama – župnijsko sv. Lenarta in Marijino, ki je pomaknjena v breg. Ker je bila na Jelovici železova ruda, v dolini pa vodna sila (Kroparica je včasih še preveč živa), se je Kropa ob koncu srednjega veka razvila v pomembno železarsko naselje. V 19. stoletju je bilo v njej ob dveh fužinah sedem kovačnic za polizdelke in devetnajst kovačnic za žeblje.

Po strmem pobočju, polnem odpadlega listja, se spušča gams. Jelovica je pravi raj za divje živali, vendar se te ne pokažejo, kadar bi se nam zahotelo. Čeprav smo že 1250 metrov visoko, se pot z razgledišča požene navkreber, nato pa spusti do Partizanskega doma na Vodiški planini. Pred njim stoji mogočna, več kot 540 let stara lipa, ki je druga najdebelejša na Gorenjskem.
Z Vodiške planine se do Jamnika vrnemo po poti, po kateri smo prišli. Če želimo videti še kaj sveta, pa se lahko spustimo v Kropo. Na voljo imamo tri možnosti. Proti tamkajšnji župnijski cerkvi lahko krenemo po kolovozu, ki pod domom prečka travnik. Ta pot (gre tudi proti Kamni Gorici) je položnejša, vendar je v spodnjem delu čez njo podrtih veliko dreves. Takoj ko pod domom prispemo na travnik, se na desno odcepi strmejša pot v dolino. Ta se hitro skrije med drevje, prevali čez rob in niže pri križu razcepi. Leva pot se skrije v grapo, privije k skalam (previdno!) in spusti do cerkve. Desna, ki ji tudi ne manjka strmine, pa se spusti do Kroparice in najstarejše ohranjene talilne peči v Sloveniji. Tam prispemo do asfaltne ceste, po kateri se vzpnemo do dobre tri kilometre oddaljenega Jamnika.

OSNOVNI PODATKI

Vodiška planina (1118 m)

Izhodišče: Jamnik.

Dostop: Na Jamnik se lahko pripeljemo čez Podnart in Kropo, iz Kranja po dolini Besnice in čez Podblico ali iz Škofje Loke čez Železnike in Dražgoše. Avto pustimo na ovinku nad cerkvijo ali na kakšnem drugem primernem kraju ob cesti.

Kratek opis poti: Pot od Jamnika do Vodiške planine pelje po valoviti gozdnati planoti. Nad Kropo se dotakne prepadnega roba Zidane skale, se še malo vzpne in potem spusti na Vodiško planino. Do izhodišča se lahko vrnemo po isti poti ali skozi Kropo. Vse poti so označene s svežimi markacijami in kažipoti. V snegu pot z Jamnika verjetno ne bo pregažena, na poteh iz Krope pa bo zaradi strmine potrebna previdnost.

Višinska razlika: 270 m.

Dolžina vzpona: 1.30 ure.

Zemljevid: Gorenjska, 1 : 50.000 ali Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, 1: 50.000.



NEDELJSKA MAŠA

V župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah je maša vsako nedeljo ob 8. uri, v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Kropi pa ob 9.30.