Veliki četrtek

Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje, ki jo je Jezus obhajal z učenci. To je bila pravzaprav prva sveta maša, zato rečemo, da je Jezus takrat postavil sveto evharistijo in z naročilom učencem »To delajte v moj spomin,« tudi mašniško posvečenje. Pravimo tudi, da je to rojstni dan Cerkve.

Dopoldne se škofje in duhovniki zberejo v stolnicah in darujejo krizmeno mašo, ki še ne sodi strogo v velikonočno tridnevje. Krizmena maša nosi ime po posvetitvi olja v sveto krizmo. Škof pri tej maši blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, vsi duhovniki pa obnovijo duhovniške obljube.

Sveta krizma, kruh in vino. FOTO: Tatjana Splichal

Večer velikega četrtka že spada k velikonočnemu tridnevju. Zberemo se pri sveti maši, ko slovesno obhajamo spomin na postavitev svete evharistije. Evangelij govori o tem, kako je Jezus pri zadnji večerji apostolom umil noge in jim dal novo zapoved. Ta dan se torej spominjamo tudi Jezusove zapovedi ljubezni do bližnjega. Marsikje zato pridigi sledi obred umivanja nog. Zaključek bogoslužja je slovesni prenos Najsvetejšega na posebej pripravljen (stranski) oltar oz. v ječo. Sledi skupno češčenje oz. bedenje z Jezusom na Oljski gori.

Na ta dan:

• se lahko duhovnikom, ki jih poznamo, zahvalimo za njihovo delo,
• se udeležimo večerne svete maše,
• v molitvi vztrajamo z Jezusom v vrtu Getsemani in premišljujemo, kaj je moral prestati za naše odrešenje,
• lahko pripravimo pashalno večerjo po vzoru zadnje večerje,
• lahko svojim domačim umijemo noge.

Veliki petek 

Veliki petek je dan spomina Jezusove smrti in edini dan v letu, ko ni svete maše (ta je namreč izraz praznovanja). Velja strogi post. To pomeni, da se lahko odrasli samo enkrat v dnevu do sitega najemo, ob tem pa lahko zaužijemo še dva manjša obroka, ki skupaj nista večja od glavnega. Strogo se postimo od mesa, mnogi dan preživijo ob (kruhu in) vodi.

Razkrivanju križa sledi čaščenje križa. FOTO: Tatjana Splichal

V naših cerkvah na ta dan vlada tiha žalost. Oltar je prazen, brez križa, brez svečnikov in prtov. Ob treh popoldne, tj. ob uri Jezusove smrti, se zberemo pri pobožnosti križevega pota. Večerni obredi velikega petka so sestavljeni iz treh delov: uvodnemu prebiranju Božje besede s pasijonom iz Janezovega evangelija sledijo slovesne prošnje za vse potrebe (»Pokleknimo.«; »Vstanite.«). Kot drugi del sledi pretresljivo čaščenje križa, ko preko križa poljubimo samega Jezusa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom.

Na ta dan:

• se postimo,
• lahko gojimo tihoto (brez glasbe, slušalk, radia, televizije in drugih zaslonov),
• lahko z Jezusom prehodimo križev pot,
• se Gospodu v tihi molitvi srca zahvalimo za odrešenje,
• se udeležimo večernih obredov velikega petka.

Velika sobota

Velika sobota je dan pričakovanja vstajenja. Začne se z jutranjim blagoslovom ognja, ki je simbol zmage nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z blagoslovom Boga prosimo, naj nas prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bodo velikonočni prazniki obrodili sadove v našem življenju.

Čez dan k blagoslovu nesemo tudi velikonočna jedila, ki jih bomo na velikonočno jutro zaužili v krogu družine, in se ustavimo tudi pri Božjemu grobu, kjer v molitvi premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Posebej smo vabljeni tudi k molitvi za vse trpeče in umirajoče.

Velikonočna jedila k blagoslovu odnesemo v košari. FOTO: Tatjana Splichal

Vrhunec tega dne sledi po sončnem zahodu, ko se začne velikonočna vigilija, največja slovesnost v letu. Ta sveta maša že predstavlja praznovanje Jezusovega vstajenja. Sestavljena je iz štirih delov: slavja luči, besednega bogoslužja, krstnega bogoslužja in evharističnega bogoslužja. Ko cerkev razsvetli soj sveč, ob bogati beri Božje besede premišljujemo čudovita dela, ki jih je Bog naredil za nas – od stvarjenja do vstajenja. Če imamo v župniji katehumene, sledi sveti krst, vsi pa obnovimo krstne obljube. Evharistično bogoslužje že zaznamuje velikonočno veselje.

Na ta dan:

• se udeležimo blagoslova ognja, ki ga nato ponesemo domov in blagoslovimo svoj dom,
• pripravimo in k blagoslovu nesemo velikonočna jedila,
• se v molitvi ustavimo pri Božjem grobu,
• poiščemo krstno (ali drugo) svečo in jo vzamemo s seboj k vigiliji.

Velika noč

Velika noč je največji krščanski praznik, ko praznujemo našo vero – vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. To je praznik veselja in upanja, ko se spet zasliši vstajenjska aleluja. Zberemo se pri vstajenjski procesiji in praznovanje nadaljujemo s slovesno sveto mašo.

Procesija z vstalim Kristusom na čelu. FOTO: Tatjana Splichal

Na ta dan:

• se udeležimo vstajenjske procesije in slovesne svete maše,
• se veselimo in se Jezusu zahvaljujemo, da nas je odrešil,
• se v družinskem krogu zberemo pri velikonočnem zajtrku,
• začnemo praznovati velikonočni čas, ki bo trajal 50 dni.

Želimo vam blagoslovljeno obhajanje velikonočne skrivnosti!