Vodenje v Cerkvi od II. vatikanskega koncila do danes

Kot temeljni dokument II. vatikanskega koncila lahko vzamemo Odlok o pastirski službi škofov v Cerkvi (Š). Gre za odlok, ki ima pred očmi nauk dogmatične konstitucije o Cerkvi. Sestavljen je iz treh delov. Prvi govori o vlogi škofov v vesoljni Cerkvi, drugi o škofih in o njihovih delnih cerkvah, tretji pa o pravnih določbah sodelovanja. V predgovoru k Odloku piše, da so škofje, ki jih je postavil Sveti Duh, nasledniki apostolov kot pastirji duš in imajo skupaj s papežem ter pod njegovo oblastjo poslanstvo, da vse čase nadaljujejo delo Kristusa, večnega Pastirja (Š 2). 

Odlok prav tako izpostavi škofovsko učiteljsko službo, v moči katere naj ljudem oznanjajo Kristusov evangelij, kar zavzema med glavnimi nalogami škofov prvo mesto (Š 12). Z močjo Duha naj ljudi vabijo k veri ali pa jih v živi veri potrjujejo; učijo naj jih celotno Kristusovo skrivnost, to je tiste resnice, brez katerih ne poznamo Kristusa. V moči posvečevalne službe naj se škofje zavedajo, da so vzeti izmed ljudi in postavljeni zanje v tem, kar se nanaša na Boga, da darujejo dari in daritve za grehe. 

Z močjo Duha naj ljudi vabijo k veri ali pa jih v živi veri potrjujejo.

Od njih so pri izvrševanju svoje oblasti odvisni tudi duhovniki, ki so posvečeni za prave duhovnike nove zaveze, da bi bili skrbni sodelavci škofovskega reda, kakor tudi diakoni, ki posvečeni za službo v občestvu s škofom in njegovim zborom duhovnikov služijo Božjemu ljudstvu. Škofje in duhovniki naj si prizadevajo, da bodo vernike po evharistiji vedno globlje spoznavali in živeli velikonočno skrivnost tako, da bodo v edinstvu s Kristusovo ljubeznijo sestavljali eno samo kar najbolj povezano Kristusovo telo (Š 15). 

Ko dokument govori o oblikah apostolata, opozarja, da ga je treba pravilno prilagoditi sodobnim potrebam; upoštevati je treba razmere, v katerih ljudje živijo, in to ne samo duhovne in nravne, ampak tudi družbene, demografske in ekonomske (Š 17). Prav tako dokument izpostavi skrb škofov in duhovnikov za nekatere posebne skupine vernikov (izseljenci, izgnanci, mornarji, nomadi). 

Na koncu med smernicami najdemo besede o svobodi škofov in njihovem odnosu do svetnih oblasti (Š 19). Ob pregledu dokumenta lahko mirno zapišemo, da gre za smernice, ki so sicer nastale v času II. vatikanskega koncila, imajo pa svojo težo in vrednost še danes.

Gre za smernice, ki so sicer nastale v času II. vatikanskega koncila, imajo pa svojo težo in vrednost še danes.

O mestu, vlogi in poslanstvu škofov in duhovnikov kot voditeljev Božjega ljudstva lahko najdemo zapise v vseh pokoncilskih cerkvenih dokumentih: od posinodalne apostolske spodbude z naslovom Dal vam bom pastirjev (CD 48), Direktorija za službo in življenje duhovnikov (CD 56), dokumentov Novi duhovni poklici za novo Evropo (CD 76), Znova začeti pri Kristusu (CD 100), Služba oblasti in pokorščina (CD 122), Duhovnik, služabnik Božjega usmiljenja (CD 135), Pastoralne smernice za pospeševanje poklicev v službeno duhovništvo (CD 137) pa vse do dokumenta kongregacije za duhovščino z naslovom Dar duhovniškega poklica (CD 155).

Sinoda o sinodalnosti o vodenju pri nas

Ob pogledu na življenje Cerkve danes ne moremo mimo sinode 2021–2024. Gre za nekaj temeljnih premikov. Prvi premik se skriva že v imenu samem: sinoda, kar pomeni, hoditi skupaj, hoditi v isto smer. V poročilu z evropskega celinskega zasedanja sinode 2021–2024 so zapisali: »Prvič v Evropi se je Božje ljudstvo – škofje, duhovniki, diakoni, posvečeni moški in ženske, laiki in laikinje – zbralo, da bi prisluhnili drug drugemu in vzpostavili dialog v ozračju molitve in poslušanja Božje besede« (Sklepni dokument evropsko-celinskega zasedanja, 2).

Prvi premik se skriva že v imenu samem: sinoda, kar pomeni, hoditi skupaj, hoditi v isto smer.

K realnemu pogledu na stanje v Cerkvi v Sloveniji nam pomaga tudi Narodni sinodalni povzetek za Slovenijo (pripravil ga je msgr. Maksimilijan Matjaž, odgovorni škof za sinodo o sinodalnosti pri SŠK). Ko razmišljamo o vodstveni vlogi škofov, ne moremo mimo zapisa, ki pravi, da v zadnjih letih ni bilo prave edinosti med slovenskimi škofi in da se kaže potreba po bolj načrtnem sodelovanju v vprašanjih na slovenski ravni. 

Številni v javnosti pogrešajo prepoznavnost in jasno avtoriteto Cerkve v Sloveniji. Verniki škofe premalo doživljajo kot voditelje, ki dajejo usmeritev in vizijo. Še vedno se čuti velik razkorak med pastoralnim terenom in vodstvom škofij. Občutek je, da hierarhija nima realnega pogleda na stvarnost (prim. 2.12).

Verniki škofe premalo doživljajo kot voditelje, ki dajejo usmeritev in vizijo.

V istem poročilu najdemo tudi zapis o življenju duhovnikov. Dejstvo je, da se manjša število duhovnikov in viša njihova starost. Duhovniki sami ugotavljajo, da je med njimi premalo bratske povezanosti, skupne molitve in iskrenega druženja. Priznajo, da je med njimi premalo poslušanja navdihov Svetega Duha, vernikov in sobratov. Številni duhovniki nimajo več moči za zavzeto pastoralno delo. Težava je tudi pretirana skrb za obnovo stavb, ko je ta povezana z begom pred odnosi. Klerikalizem ni razširjen samo med duhovniki, temveč tudi med laiki, ki vse pričakujejo od duhovnikov in škofov (prim 3.8).

To je nekaj utrinkov, ki kažejo na stanje v Cerkvi v Sloveniji.

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (03/2023).