Letos smo vsi dodobra izkusili, kaj pomeni suša, kaj pomanjkanje vode in kaj suha zemlja, ki hrepeni po dežju. Ko pa podobo suhe zemlje prenesemo na stanje svojega srca, spoznamo, da notranja suša še ni dovolj, da srce tudi resnično zahrepeni po vodi. Za tako hrepenenje je potrebna milost. Danes je namreč veliko prepoceni rešitev z »umetno narejenimi namakalnimi sistemi«, ki na tak ali drugačen način poskušajo utišati človekovo izgubljenost, njegovo lakoto in žejo po Drugem.

Delo milosti

Samo po milosti se torej zgodi, da srce zazna praznino in zahrepeni po Njem, ki jo lahko napolni. Enkrat odprto srce nikoli ne ostane prazno, ker se neskončna Ljubezen ne neha razodevati in dajati; preko tihe navzočnosti v naravi, preko zakramentov, Cerkve, preko odrešenih odnosov in po Besedi, ki čaka, da jo človek začne »piti«.

Vse to, zlasti pa zakramenti in Beseda, so kakor neusahljivi Izvir, ki teče, da bi napojil ljubljene. Je reka žive vode, za katero je obljub...