»Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: 'Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.' Odgovoril jim je: 'Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?' In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: 'Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati'« (Mk 3, 31-35).

V okviru vrste katehez o družini je papež Frančišek med današnjo splošno avdienco spregovoril o vlogi sorojencev v družini. Na podlagi izkušenj v družini se ljudje že od nekdaj v vseh kulturah zavedajo, kaj jim bratje in sestre pomenijo. Ta izkušnja pa temelji na verskem razumevanju bratskih vezi med členi Božjega ljudstva.

Krhkost vezi med sorojenci pogosto odpira vrata boleči stvarnosti, denimo sporom, prepirom, izdaji in sovraštvu, kot nam sporoča svetopisemska pripoved o Kajnu in Abelu. Če se vez med sorojenci pretrga, to prinese nekaj slabega vsemu človeštvu. Bratstvo pa je nekaj zelo velikega: »Pomislimo na to, da so vsi sorojenci devet mesecev živeli v telesu svoje matere in da prihajajo od mesa iste matere.« Vezi bratstva zato nikoli ne bi smeli pretrgati.

Na splošno iz družinskega življenja raste vez bratstva. V družinah se namreč otroci naučijo, kako biti odprti drug do drugega. V to ozračje skrbi in naklonjenosti so pritegnjeni predvsem najmlajši, še bolj pa bolni in invalidni sorojenci.

Blagoslov, ki ga Bog v Jezusu Kristusu razliva na to vez bratstva, se na nepredstavljiv način širi in omogoča, da presežemo sleherno razliko v narodu, jeziku, kulturi in celo veroizpovedi: »Pomislite na to, kaj lahko povezuje tudi najrazličnejše ljudi, če lahko rečejo: 'Ta mi je kot brat, ta mi je kot sestra'. To je lepo, to je zelo lepo. Zgodovina je že večkrat pokazala, da se tudi svoboda in enakost brez bratstva kaj hitro napolnita z individualizmom in konformizmom.«

Bratstvo služi tudi kot korektiv proti individualizmu vse bolj tehnološko prežetega sveta. Jezus nas vabi, naj uboge in potrebne sprejmemo kot svoje brate in sestre: »To je vodilo: da živimo kot krščanske družine, da očem vidno napravimo Božjo ljubezen, da spodbujamo pravičnost med ljudmi.«

Ob koncu kateheze je Frančišek okoli 11.000 zbranih romarjev spodbudil, naj v tišini molijo za tiste brate in sestre, katerih vez je bila pretrgana, in nato znova ponovil svoj poziv k miru. Še enkrat je povabil, da bi molili »za naše egiptovske brate«, ki so bili pred tremi dnevi ubiti v Libiji samo zaradi dejstva, da so kristjani: »Gospod naj jih sprejme v svojo hišo in da tolažbo njihovim družinam in njihovim skupnostim.« »Molimo za mir na Bližnjem Vzhodu in v severni Afriki, spomnimo se vseh pokojnih, ranjenih in beguncev«, je spodbudil sveti oče in izrazil še željo, da bi mednarodna skupnost uspela najti miroljubno rešitev za težak položaj v Libiji.«

Vir: kath.net / RV

Foto: RV / arhiv Družine (T.S.)